Čakanje bo v nedeljo poplačano. Premier liga se pričakovano lomi na prvem sezonskem manchesterskem derbiju. Toda morebitni zlomi zmagovalnih ali neporaženih tokov in silnic ni še zdaleč niso konec angleške prvenstvene zgodbe. Nenazadnje je po novem tudi statistično zelo verjetno, da se bosta United in City v prvi polovici leta 2018 srečala v saj še v enem od treh pokalnih tekmovanj, v katerih še sodelujeta. Uvodni deveterec obračunov v 16.krog pa tudi ni ravno mlačen ustroj. Nenazadnje sta med temi še dva, še dva, če ne kar trije derbi.
Prvi bo londonski derbi. Chelsea bi moral zmagati. Tretji od zgoraj mora preskočiti drugega od spodaj. Toda na derbiju, pa čeprav gre ta v zadnjih letih vselej v smer zmage dejansko boljšega teama, je možno vse. Res je, da se je West Ham pred tednom relativno izkazal v gosteh pri vodilnemu Manchester Cityju, a to še ne pomeni dobrih obetov za še vedno razočarane domače navijače. Zato pa se gostujoči kordon v mislih najbrž vrača k tisti tekmi na London Stadiumu, ki jo je pred mesecem gladko dobil Liverpool. Kdo pravi, da Chelsea ni primerljivo močan.
Zaenkrat še ni znano, ali se bo v domača vrata vrnil Joe Hart ali pa ga bo tudi zdaj nadomestil na tekmi na Etihadu odličen Adrian.
Na tej tekmi bom: Vabljeni k spremljanju mojega LIVE tvitanja – @Ambrofuzbal
Vsekakor tudi Crystal Palace pričakuje novo dragoceno zmago, kajti obiskal ga bo ta čas zagotovo manj kompakten in le na obroke bojevit Bournemouth. Fanatična domača publika pričakuje zaznaven premik svojega moštva v naslednjo, nadaljevalno fazo šprinta iz nevarnega območja.
Ko gre za beg pred ponorom, ki vodi v premierligaški odtok ali izpad, je močno poudarjen tudi obračun Swansea City-West Bromwich. Swanseajevci so se po zadnjem porazu v garderobi v Stokeu glasno sprli. Optimisti pravijo, da bi bila usoda valižanskega kluba svetlejša, če bi se kričeči igralci eden drugemu izpovedali že pred dvema mesecema. West Brom bo na gostovanje najbrž krenil s premišljenim igralnim planom, za katerega pa je vprašanje, če ga je zmožen izvesti dosledno.
Tottenham je v domači ligi nazadnje zmagal pred dobrim mesecem. Skoraj neverjetno. To pa ga je pognalo v položaj, ko se mora resno zamisliti nad možnostjo, da ga v Ligi prvakov, kjer je to sezono tako odličen, prihodnjo sploh ne bo. Prav priklando je tokrat njihov tekmec pretežno nezanesljivi Stoke City.
Čas je, da se zbudi tudi Newcastle United, ki gosti Leicester City. Za kaj takega pa se mora najprej opogumiti domači trener Rafa Benitez in v konico svojega napada delegirati Aleksandra Mitrovića. A ker bo Benitez s prebujanjem spet malce zamudil, imajo urni Leicesterjevci znova priložnost za najmanj točko.
Skriti derbi kroga bo zagotovo tekma v Burnleyju, na kateri bo svoje spretnosti na poti spet dokazoval Watford. Ekipi sta dejansko skupaj najbolj prijetno presenečenje prvih štirih premierligaških mesecev. Ob tem, da sta oba na zadnjih treh tekmah zabeležila zanje v tej sezoni pravzaprav podpovprečni bilanci. Ves čas razglabljamo o trdni Burnleyjevi obrambi in Watfordovi – še zlasti na tujem – golgeterski nonšalanci. Če to ni fantastičen obet, potem pa res ne vem kaj bi bil? V primerjavi s Huddersfieldom in Brightonom, ki imata najraje izide tam zelo blizu 0:0, vsekakor je. No ja. Drži le, da je Huddersfield po tisti fabulozni zmagi nad Manchester Unitedom pogoltnil kar 13 golov, ob tem, da je zabil komaj enega. In tega prav Manchester Cityju. Cinično pa na tej tekmi lahko računa na pomoč. Pomoč koga ali kaj? Na pomoč branilca Brightona, ki ima nima le feelinga za zabijanje avtogolov, pač pa tudi priimek, ki aludiran na zabijanja oziroma tunkanja. In to je ? Lewis Dunk, of course. Dunk je, mimogrede, na zelo dobri poti, da dunkne tudi rekord Martina Skrtela, ki je v eni sami sezoni uspel doseči kar 4 avtogole. Grrrrr.
V Southampton potuje Arsenal, ki bo tam gladko zmagal, saj je nadaljevanje forme prikazane v drugem delu minulega velikega spopada z Manchester Unitedom, že prenesel na četrtkovo tekmo v Ligi Evropa. Nenazadnje bo imel Arsenal okrog novega leta doma veliko dela, saj ga obiščeta tako Liverpool kot tudi Chelsea. Mencanje v Southamptonu torej ni priporočljivo.
Ubogi Everton. Zakaj? Ker ga bo Liverpool derbijevsko užitkarsko večkratno kresnil po prstih. Liverpool je trenutno leteč in še na raketni napadalski pogon, tako da sploh ni računati, da bi ga kdor koli lahko zmotil. Ob tem je manj pomembno, kdo od štirih domačih golgeterjev – Mané, Salah, Firmino ali Coutinho – bo na tej tekmi dvojni ali nemara celo trojni strelec. Tudi če se ti ne bi utegnili dogovoriti med sabo, bo imel Everton v mreži že štiri gole. Naj ta profana razlaga položaja še enkrat več nasmeji njihove navijače.
In naposled. Manchester United na mestnem obračunu letošnjega prvenstva ne more dobiiti, ga pa lahko izgubi. To je vsekakor malce pretiran teorem. Jose Mourinho se bo oklenil enake taktike kot v soboto v Londonu, in uspel mu bo – toda le do neodločenega izida. Manchester City bo boljši, več bo napadal, izdatno večkrat zagrozil, a bo mojo napoved, s tem pa tudi zanimivost angleške top lige, spet ubranil David De Gea. Ob tem, da bo pri Manchester Cityju zadaj prepočasen Vincent Kompany. Jesse Lingard ali Marcus Rashford pa takim sekundo po preigravanjih najraje pokažeta hrbta. A nam gledalcem, nam drama ne uide, brez skrbi, da ne. Druga pesem bo, če se Mourinho odloči, da Anderja Herrero zalepi za Leroya Sanéja ali pa koga drugega. To bo šele veselica. Ederson je na sredini tekmi v Ukrajini prvič v tej sezoni ob izteku iz svojega kazenskega prostora naredil napako. Oh! Prav enako je poleti v ZDA na prijateljski, in to na prijateljski protu Unitedu. Tedaj je nato v prazno mrežo zadel Paul Pogba. Se morda tu skriva moment za Mourinhov extra razmislek. Hm.
17.krog bo na vrsti že med tednom. Zakričimo: “Zdaj!”
