Krepko vodilni Manchester City še naprej ruši vse pred živo in mrtvo sabo, ob tem pa Pep Guardiola zagotavlja, da se njegova ekipa zmag ne more nasititi. Manchester United in Chelsea sta bila zadostno dobra za gloriji po porazih. Predstava Tottenhama je bila stabilna, Liverpoola manj. Zato so Spursi zdaj spet 4. Matematika, ki marsikoga preseneča, a ni fake-news, pa potrjuje, da je Burnley uvrščen pred Arsenal.
17.krog se je igral pretežno v mokrih in hladnih, torej v slabih pogojih. A nekatera moštva teh split niso opazila.
Swansea City je v glavnem le debelo gledal, kaj z njimi počno Cityjevci. Zelo drži, da bi se domačini proti favoritom lahko bolj potrudili. A se niso. Ne vem, kako je z vami, toda, ko smo izgubljali mi, sem koga od nasprotnikov vsaj rahlo-protokolarno brcnil kam noge, da si je še tako, ne pa le po lepem zapomnil tekmo proti nam. A ne? Tako je ostalo prav vse v povezavi z medsebojnim obračumom zadnjega in prvega na tabeli v znamenju hvale, walda, boljšega, mnogo boljšega.
Nova dva zadetka je v svojo zbriko dodal David Silva, ki po odličnosti in tudi po številu medijskih priklonov in poklonov v zadnjih dveh tednih prehiteva svojega kamarada Kevina De Bruynea. Manchester City je zdaj potrdil rekord, kajti še nobeno moštvo v Premier ligi ni uspelo zmagati 15-krat zapored. Vsa čast.
Bournemouth je začel bolje kot domačini. A je Manchester United v drugem delu, tedaj že po vodstvu, le pokazal več. Končno je gol, in to lep gol z glavo zabil Romelu Lukaku. To je bilo v 25. minuti. Proti koncu si je United že grizel nohte, toda Jermain Defoe iz zahtevnega položaja le ni uspel premagati Davida DeGeao. Pred tem je Anthony Martial od blizu nerodno zgrešil prazna vrata, Marcus Rashford pa z eno bombo z levega roba kazenskega prostora skoraj podrl belo železnino za Asmirjem Begovićem. Bournemotuh je na obračunu proti sprožil več strelov kot United (14:9).
Že v torek je Chelsea precej lažje kot se je pričakovalo razšraufal Huddersfield. Pa čeprav brez izrazitega napadalca v začrtni postavi, kajti Alvaro Morata je poškodovan. Antonio Conte je namesto Michyja Batshuayija spredaj zaposlil trojico Pedro-Willian-Hazard, ki je brez usmiljena kaznovala vse napake domačih. Takoj po tem, ko je Tiemouko Bakaykoko zadel prvi, je domačim padel cuker in se resno v igro niso se več vrnili.
Komičen prvi gol Sergea Aurierja je Tottenhamu odklenil pot do nove zmage. Francoz je v kazenski box podal s skrajnega desnega boka, žoga pa je začuda idealno splavala pod prečko. To je bil prvi zadetek nekdanjega igralca PGS-ja z nov klub. Izraelec Tomer Hemed je ime na začetku 2.dela lepo priložnost, a je s 15-ih metrov streljal bolj kurje. To je bila edina Brightonova izrazita šansa na srečanju. Pritisk domačih se je proti koncu stopnjeval. Erik Lamela v levo štango in nato še Harry Kane iz prostega strela v desno vratnico sta bili situaciji, ki jih je vredno izpostaviti. Štorije pa je bilo konec, ko je neumorni Heung-min Son mrežo zatresel s strelom z glavo po predložku Christiana Eriksena na bližnjo vratnico.
Dosledno in obetavno je v West Bromwichev gol rinil Liverpool, toda ne dovolj prepričljivo. Čeprav je Jürgen Klopp v tekmo štartal z vsemi štirimi najboljšimi-in-oh-in-sploh napadalci, proti vratom tekmeca v začetnih 45-ih minutah ni šla niti ena žoga. Ali. Na začetku je Firmino falil lepo diagonalno podajo Moja Salaha. Bunker gostov je zdržal, pri čemer so bili ti na začetku drugega polčasa celo nevarnejši. Hal Robson-Kanu je od daleč pretkano sprožil od daleč, a zadel le prečnik. West Brom je imel v tistem obdobju nekaj zglednih šans po predložkih (Yacob, Hegazi), blizu je bil tudi Grzegorz Krychowiak. Z nesrečnim poskusom z glavo se je odolžil tudi Salah. Zadetek Dominica Solankeja v zaključni fazi tekme je bil zaradi njegovega igranja z roko pravilno razveljavljen. Ahmed Hegazi je tik pred koncem s črte izbil še en Solankejev strel. WBA bus je parkirnino, ponovim, upravičil. Lani ob takem času je Liverpool imel na računu 6 točk in 7 golov več.
Zato pa je West Brom zabeležil nov rekord, in to kakšen. Birminghamski klub že 139 let ni zabeležil kar 16 zaporednih tekem, od katerih ne bi niti enkrat zmagal. Eh.
Burnley je po hudem torkovem boju uspel zlomiti Stoke City, ki na začetku obračuna sploh ni bi slabši nasprotnik. Malo je manjkalo Kurtu Zoumaju, da bi po kotu z leve iz gneče dosegel prvi zadetek. Ashleyju Barnesu je to tik pred koncem le uspelo. Nesrečni Stokeov branilec Zouma pa je bil s poškodbo, ki morda niti ni tako nedolžna, tedaj že zamenjan. Pred tem bi lahko iz prikladnega voleja zabil tudi veteran Peter Crouch. V glavnem. Veliko dobre volje pri Burnleyju in ne spet tako zelo veliko slabe na Stokeovi strani, saj kaže, da tako božjastno zanič tile Mark Hughesovi pobje pa le niso. Zdaj imajo pred sabo tri zelo pomembne tekme, na katerih si končno lahko popravijo točkovno zbirko in si tako dvignejo moralo. Še enkrat. Ta tekma bila pričakovano precej bolj rovtarksa kot pa šminkerska. Burnley je v tej sezoni z izidom 1:0 zmagal že šestič.
Leicester City je bil v Southamptonu res neverjeten. Po treh zaporednih zmagah – najboljša predstava sezone. Več kot očitna odlična forma lanskih prvakov se nadaljuje. Claude Puel, še lani trener Southammptona, je bil ob koncu eventa presrečen. Res dobra, hitra, direktna igra zasluženih zmagovalcev. Shinji Okazaki je spet tekal kot zmešan, Riyad Marez je bil enako odličen, značilno nevaren in neugoden za nasprotnika je bil tudi Jamie Vardy. Zato pa se je, ravno ob Maherzovem prvem zadetku doseženem s strelom od daleč, znova pokazalo, da se mogočen golman Fraser Forster ob nevarnosti z razdalje ne zna pravočasno postaviti in nato ustrezno odriniti. Tudi sicer je bil Southampton v sredo zvečer sredi totalnega naliva en sam jejžeš-bogpomagi
.
Matt Richie je eno bombo, ki je grozila golovi konstrukciji, nabil že v prvi četrtini tekme. Wayne Rooney je svoj Everton v vodstvo povedel po drugem poskusu in vmesni napaki golmana Karla Darlowa. Potem je vratnico od daleč spektakularno zadel še domači branilec Mikel Merino.
Newcastle je imel skupaj vsaj pet zelo zrelih priložnosti. Se je pa Darlow izkazal ob strelu Ashleyja Williamsa z glavo. Na koncu je bil Jonjo Shelvey zaradi drugega runemen že drugič letos izključen. Domači so poskušali, a jim ni uspevalo prav nič. Novi tener Evertona Sam Allardyce se po tekmi ni pozabil pohvaliti, da je od njegovega prevzema vodenja kluba ta trikrat zmagal in enkrat remiziral, ob tem pa prejel le en sam zadetek. Pošteno.
Alex Iwobi jo je v bližno vratnico počil s kakih desetih metrov in to je bila med res suho bero priložnosti pravzapra edina resna iz prvega dela. Razen gola, ki ga je iz offsidea dosegel Marko Arnie Arnautović – ki pa seveda ni bil priznan. Po pavzi sta zapretila še Jack Wilshere od blizu in Mesut Ozil s snapshotom po naletu v kazenski prostor. Čisto ob koncu pa drama. Adrian je ubranil prosti strel Alexisu Sanchezu, takoj zatem pa prečka Javierja Chicharita Hernandeza, kar je statistično pomenilo, da West Ham na vrata Arsenala ni sprožil niti enkrat. Arsenal je pokazal premalo, zato mu ni uspelo posraviti več kot razočarajoče pike.
Watford je takoj povedel preko Daryla Janmaata, nedolgo zatem pa je Tory Deeney zapravil čudovito šanso za 0:2, in to po hudi in skrajno netipični napaki Yohana Cabayeja na sredini polja. Watford bil v prvem delu izrazito bolj nevaren. Domači Crystal Palace se je zbudil šele proti koncu tekme. In to pa drugem rumenem kartonu za Toma Cleverlyja. Kmalu zatem je malijski reprezentant Bakary Sako zadel po smešnem pinkponku z Heurelhom Gomesom. Pred tem je sprožil kdo drug kot Wilfrieda Zaha. Že v naslednjem napadu pa spet Zaha v vratolomnem driblingu pospešeno prodirajoč po levi strani – poda v sredino -, kjer je v usnje brcnil Škot James McArthur – boom! In zmaga je ostala doma – srečna zmaga za Palace, zelo srečna.
Rompompom je bil ta 17.kroga. Resda brez revolucionarnih izidov, pa vendar je ekipe zelo utrudil. 18.krog bo energijsko ali energetsko zelo zahteven. Hitimo proti praznični koncentraciji angleškega fuzbala – in odlično nam gre!
