(vir: AP)
Liverpool je uresničil epsko zmago in Manchester City pustil za sabo. In to tudi v primeru, če slednji dobijo obe tekmi, ki jih imajo še v dobrem. Lahko Chelsea še kakor koli poseže vmes? Medtem ko Fulham in Crystal Palace zmagujeta naprej, drugi že počivajo. No, niti ne. Zakaj je Cardiff zmagal in West Brom spet ni prav dobro ne ve nihče. Everton je imel srečo. Arsenal se je na koncu le podvizal, pa čeprav ni kazalo, da se bo.
Bilo jih je že nekaj, pa vendar se zdi, da je bila zmaga Liveproola nad Manchester Cityjem ravno na dan obeleževanja spomina na Hillsboroughsko tragedijo tekma, ki bo zaznamovala letošnjo premierligaško super blaznico. Je bilo najdaljših tistih zadnjih 17 ali pa pa kar vseh 90 in še nekaj minut – najdaljših v smislu najbolj napornih in najbolj nervoznih hkrati. Reakcija Liverpoolovega kapetana Stevena Gerrarda takoj po tekmi, ko je zbral soigralce in jim goreče zabičal, da naj tudi na naslednji oziroma naslednjih tekmah ne popustijo, je bila edinstvena. Če ni strasti, je vse bolj kot ne brez veze. Gerrardov izpad pa je zakuhala nostalgija, tekmovalnost, odločnost in poleg vsega tega še posebne vrste viteštvo, ki izhaja iz lojalnosti in ljubezni do matičnega kluba. Liverpoolova legenda preprosto čuti, da če njegovi ekipi ne bo uspelo tokrat, ji ne bo nikoli – vsaj v času, ko on nastopa zanjo. To pa je zadnjih 16 let. Skoraj neverjeten podatek je, da Stevie G. pravzaprav še nikoli ni bil angleški prvak. Bil je evropski, angleški pa ne.
(vir: Reuters)
Kaj ste rekli soigralcem po tekmi, je v soboto popoldne Ian McIntosh vprašal Gerrarda: “To se vas ne tiče!”, je bil odločen tudi kapetan angleške reprezentance. Kaj podobnega od vselej uglajenega Gerrarda do sedaj nismo bili vajeni.
Tekma na Anfieldu je bila odlična. Coutinhov zmagovalni zadetek dobre četrt ure pred koncem je pobral večino pohval. Vseeno menim, da je bil d-gol tisti prvi še vedno komaj 19-letnega Raheema Sterlinga. Ta je v dilemi, komu podati nato z lepim driblingom napel Kompanyja in vratarja Harta naekrat in žogo spravil v mrežo. Prav simbolno. Simbolno zato, ker Sterling združuje to hitrost, ognjevitost in Liverpoolovo napadalnost, pa tudi zato, ker je bil njegov zadetek nekaj takega, kar sta v zadnjih mesecih skoraj za šalo izvajala Suarez in Sturridge. Sterlingov kompleten motiv je torej bil: “Naj podam enemu S ali drugemu S? Nič ne bom podajal, tu imate – booom!”
(vir: Getty Images)
Manchester City je sicer sredi derbija prevladoval, a zdaj kaže, da mu to na koncu ne bo prav nič pomagalo. Vsi se torej veselimo zadnje super-odločilke Liverpoll – Chelsea, ki pa na vrsto pride ravno med dvema polfinalnima tekmama Chelseaja proti madridskemu Atleticu v Ligi prvakov. Chelsea je v Swanseaju sicer ujel nove tri točke, toda zmaga z 0:1 je bila suverena, skrajno nešminkerska.
West Bromwich je že drugič v zadnjih dveh tednih v zadnjih sekundah tekme prejel zadetek in nato pred domačimi navijači le remiziral s 3:3. Tokrat je imel v žepu celo zmago nad Tottenhamom. Če se West Bromu reševanje premierligaškega statusa ponesreči, bosta oba omenjena remija v glavah njihovih navijačev odzvanjala še dolgo dolgo.
(vir: AFP)
Fulham je srečno doma premagal Norwich, ki je imel vsaj štiri ali pet sijajnih priložnosti. Dva zanesljiva zadetka je z neverjetnima posredovanjima preprečil domači vratar Dave Stockdale, ki je sicer prvega Fulhamovega golmana Stekelenburga zamenjal v zadnjem trenutku in to po ponovnem premisleku trenerja Felixa Magatha. Fulham ima zdaj dejansko priložnost, da se izmaže in obstane med najboljšimi.
Southampton bi po številu priložnosti Cardiff moral nabrisati s kakih 4- ali 5:0, pa je izgubil z 0:1. Še en čudežen rezultat, otično tak kot si ga je želel njihov trener Solskjaer, pa ne le on. Aston Villa je na Selhurst Parku skoraj vzela točko, toda vratar domačega Crystal Palacea je v zadnjih minutah obranil strel Weimanna. Sunderland je doma izgubil tudi proti Evertonu. Zelo nesrečno sicer, pa vendar. Brown je dosegel avtogol in to po podaji Deulofeuja, ki je tako opravičil svoje številne pobege in solerske zaključke. Everton ni bil dober, sploh ne.
(vir: Getty Images)
In še o polfinalih FA Cupa. Arsenal je komaj, torej po penalih premagal Wigan. Tekmo je zaznamovala očitna Arsenalova nervoza ali pač trema. Po pričevanjih očividcev naj bi bil bila govorica telesa Arsenea Wengerja v soboto med srečanjem na Wembleyju nekaj do sedaj še neopaženega. Po sinočnji zmagi nad West Hamom je bilo spet vse lepo in prav, pa čeprav je bila igra Arsenala v prvem delu torkove tekme tako boječa, da je stadion Emirates zajel val glasnih žvižgov, kakršnih ne pomnim vseh teh sedem let, kolikor že čemim tam.
Hull je po preobratu v drugem pokalnem polfinalu na koncu s 5:3 užalostil Sheffield United. Zanimivo je, da se bosta v 35.krogu, sicer v Hullu in ne v Londonu, prvenstveno spopadli ravno moštvi Hulla in Arsenala, ki se na Wembelyju v velikem pokalnem finalu srečata 17.maja, ko bo Premier liga že fertik. Uf.
