Roka se najbrž večina spomni kot skrajno uglajenega voditelja športne rubrike televizijskega newsa 24 ur. Njegov prodorni glas bo vedno prepoznaven. Melodija njegovih nagovorov pa je bila vabljiva tudi za športno manj manične kot pa nas je večina, ki prebira ta zapis. Rok je bil osem let urednik pretežno športa na Delu, zadnji dve leti pa urednik športnih strani časnika Slovenske novice.
Rok Tamše atleticizem ali šport ne promovira le kot novinar, reporter in zdaj kot urednik, pač pa tudi ali pa predvsem, ko ni za pisalnim pultom oziroma, ko ne vihra s špeglom, to je s polo papirja, kjer je skicirana taktika tistega, kar boste jutri ugledali na športnih straneh Slovenskih novic.
Dober fuzbaler je, meddrugim. To vem, zato povem.
Kot navijaču splitskega Hajduka mu lahko kar na pamet pripišem, da je v rosnih letih zbirka plakatov, ki ga je obkrožala, zagotovo vključevala portrete asov a la Šurjak, Peruzović, Muženič, tudi Oblak, Katalinić, Jerković, Žungul, Buljan, najbrž tudi Slišković, mogoče celo Gudelj, Vujovića, Asanović in Bokšič pa že ne več 😉
V Jugi je bil Hajduk res bombastična ekipa. Slovenska naklonjenost Dalmatincem pa je bila zimzelena. Pa saj je še vedno, a kaj ko Hajduk ni več tisto, kar je bil.
Rok v Angliji še nima izbranega najljubšega kluba. In tako bo, kot pravi, najbrž tudi ostalo.
Malo manjši enačaj pa je med Rokovo subtilnostjo in večkrat dokazano ne- ali kontra-subtilnostjo Roya Keane, za katerega Rok trdi, da je bil igračina in je ostal mož za pet – nogometna persona št.1.
Ok, da smo Slovenci zgodovinsko, to je predvsem glede razumevanja in dojemanja pojma “žeja” (po tekmi pa sploh) približno na istem vozu, če ne kar na istem sodu (Irci se vseeno še raje kot zvrnejo tudi pod njega), ni skrivnost. Keane je bil, če ne drugega pač orto Sharp – nenazadnje je nekaj sezon prav to pisalo tudi na njegovem dresu. Arsenalovci zdaj resda malo trepetajo, a brez skrbi. Ne bo hudega. Roy Keane je zdaj že osem let bodisi na počitnicah bodisi trener ali komentator. Nekajkrat je bil to slednje celo skupaj s Patrickom Viero. Ta čas je Keane pomočnik irskega selektorja Martina O’Neilla in istočasno pomočnik trenerja Aston Ville Paula Lamberta. Še nekaj mesecev prej ni bil tako zelo zaposlen. Z irskim dramatikom Roddyjem Doyleom sta zato imela čas napisati zanimivo knjigo. Res. Keane je pred tednom predstavil novo avtobiografijo z naslovom The Second Half (Drugi polčas). Kolegi iz Guardiana so za novico minulega tedna izbrali vest o tem, da Keane ob promociji novega knjižnega dela – vsaj do tega trenutka je obveljalo točno tako – še nobenega od novinarjev ni klofnil – what a legend!
Keane je posebnež, in tako bo ostalo. Le še to. Na nedavno mu zastavljeno vprašanje – navezujem se na intervju iz BBC-jeve tv oddaje Football Focus – ali bi, če bi se srečal z Alexom Fergusonom, svojemu nekdanjemu šefu očital njegovo javno kritiziranje igralcev iz lastnega moštva, je Irec hladno odvrnil, “Seveda bi mu. Rekel bi mu, pa kaj se greš, kaj ti je bilo tega treba.” in tako pristavil še, “Pa saj sem star že 43 let, kaj bo on govoril o meni, kdo sem in kaj sem. To raje povem sam.”
Rok novega Keanea najbrž že prebira. Saj je tudi sicer navdušen tudi nad literaturo. Raznovrstno. Prečekirajte njegova lanska poletna čitalniška priporočila zbrana na Metini listi lani.
Rok je pri napovedih izidov 8.kroga pretežno drznen in odločen, na nekaterih odsekih torej najine skupne prognozerske piste pa modro popustljiv.
Zato za nalogo, ki zapoveduje obračun z Rokom, pravim le: “Tale bo težka, zelo težka!” 🙂
