Če bi bil v hitrem besednem driblingu primoran našteti vse poklice, veščine, znanja, osnovne lastnosti in še kaj pritaknem pojmu šport – kdo ali kaj bi sledilo enačaju na koncu te namišljene enačbe? Ne, ne kaj, pač pa kar kdo? Preprosto: Jaka Lucu.
Jaka je športnik, športni zanesenjak, športni strokovnjak, športni novinar, športni trener, športni navdušenec, športni menadžer, športni komentator, športni zgodovinar. Vse na šport. Edino športni zdravnik ni. Ni še, skoraj. A ga tudi to ne bi ubranilo, da bi se tudi še o kakšni poškodbi najraje pogovoril kar z njim. Športni prvoborec! Ima ta besedna zveza sploh kak smisel? Simbolno ima, se mi zdi.
Največ bralcev ga pozna kot kolumnista in novinarja Delove priloge Polet. Sam se ga še zelo dobro spomnim iz suhih treningov za tekmo imenovano lajf ali iz faze sweet-sixteen, kar je enako Vespa + Lacoste in te fore.
Po mestu se je pozneje govorilo, ‘Jaka ima zdaj enega teniškega top-talenta, ki ga mora sfurat’. Tenis je vgraviran v družinsko tradicijo Lucujev. Njegov oče Aleksander Lucu je slovenska teniška in novinarska legenda. Nekoč je bil Slovenia Open v Domžalah. Luc starejši je bil alfa in omega tega projekta. Po rdeči Katri sem si kupil Renault Clio Slovenian Open – najboljši avto v zgodovini. Bel, jasno. In najbolj premeten, pravzaprav. Čisto nič od vsega, kar sem počel z njim, ni nikomur izdal.
Jaka Lucu je fan Manchester Uniteda, čeprav mu gre sladko na živce, da je Arsenal tako dober. Še posebej letos. Nič ne bi imel proti, če bi se Arsenal in ManUnited izmenjevala angleški prvenstveni naslov. Ok, vsake toliko časa Arsenal, naj bo.
Kar pa je nemara še bolj pomembno. L & F je Jakatova družba specializirana za športni marketing. Zvezda zadnjega konferenčnega obdobja je Miha Zajc (letnik rojstva 1994). Bojda je Miha najbolj nadarjen slovenski nogometaš v zadnjem desetletju. Njegov prestop k enemu od klubov na Otoku je zelo verjeten. Med L & F mlado nogometno elito zasledim tudi Jakoba Ambrožiča. Takoj pišem mojemu menadžerju, naj poskrbi za produkcijo kadra iz dokumentarca, v katerem Jakobu poskušam vsaj z enajstih metrov zabiti enega neubranljivega. Da se bom imel pred lastnimi vnuki vsaj z nečim hvaliti. Tole mi pravi Jaka: “Slovenski mladi nogometaši so tehnično enakovredni vrstnikom kjerkoli, tudi v Angliji. Tudi kot uigrana celota, če bi šlo le za ekipo, ki se že pozna med sabo, z nasprotniki ne bi imeli večjih problemov. Težave se pričnejo tedaj, ko slovenski talenti zaigrajo v mednarodni postavi. Ker je v teh primerih na preizkušnji njihova avtoritarnost in, ko še bolj do izraza pride fizična pripravljenost – v teh primerih so za kakših 30% zaznavno prešibki.”
Upajmo, da teh (malenkostnih) 30% spodrežeta volja in zavzetost slovenskih nogometnih pionirjev, kadetov in mladincev, ki jo ti črpajo tudi iz zapisov na tem sajtu.
Jaka pred “ajd žio” doda le še, da pa je teniška prihodnost v mladih talentih iz zahodne Afrike. Jaka Lucu = športni vzgojitelj, lovec na športne talente, športni vizionar – extra kalibra!
To, da je Jaka avtor biografije o Janu Plestenjaku in še kakšne, to je le za zraven.