(vir: Getty Images)
Uspešnica kroga je najbolj zagrizen golgeter na planetu, Moyes je le dočakal zmago Evertona na Old Traffordu, Spursi so se izvili čisto na koncu, Chelsea je odigral najboljše na gosteh, a vendar trepetal do zadnjega, Aston Villi se je tokrat utrgalo na jugu, Manchester City se je resno lotil popravka statistike na gostovanjih, Arsenal je elegantno ohranil prednost. 14. krog – najprej ena sama rutina, na koncu spet cela nogometna žurka.
Luis Suarez je Norwichu najprej zabil štiri, nato pa še podal Sterlingu, da je ta dodal petega. To je bil že tretji hat-trick, ki ga je Suarez dosegel na tekmah proti Norwichu. In spet. Prvi gol je Urugvajec zalepil z lobom s 40-ih metrov – podobno kot pred pol leta na gostovanju, kje, pri Norwichu! – pri čemer je bil njegov najbrž najlepši sredin gol tisti tretji s felšastim pol volejem, toda spet posebne sorte. Kot da ima Suarez specialno lastnost, da strelno nogo malce pusti za sabo. Ta nato očitno ne le pridobi dodatne sile, pač pa fizikalno posebnost Suarez optimalno izkoristi prav za strele vrtinčastega značaja. Njegova desnica ima res nekaj dodatnih ležajev, pri čemer mora biti tudi odrivna levica iz nekakšnega posebej prožnega, a silovito trdnega jekla, če ne kar titana. Titan ni prožen, ali je?
Manchester United je pletel, pletel, zadeval tudi v vratnico in prečnik, a je že prav kmalu kazalo, da se Rooneyju & Co. tokrat ne bo posrečilo. Ironija večera je bila, da David Moyes z Evertonom na Old Traffordu nikoli ni zmagal, medtem ko je Evertonu to uspelo že v prvem post-Moyesovskem poskusu. Se pravi. Manchester United po bleščeči zadnji predstavi v Ligi prvakov v Leverkusenu ni zares uspel niti proti Tottenhamu, še manj pa proti Evertonu. V tem oziru odsotnost Van Persieja resno izstopa. Še bolj pa neigranje poškodovanega Carricka, saj je imel Everton za poblaznjene super hitre prihode pred Unitedov gol pravzaprav vso igralno polje na sežaj odprto.
(vir: Guardian)
Jose Mourinho pravi, da kljub zdaj že 12-im točkam zaostanka, Manchester United iz boja za naslov nikakor ne gre odpisati. Toda Mourinho ima še naprej svoje fore. Tudi splošno oceno o tem, da je bila predstava Chelseaja v Sunderlandu fenomenalna, je najprej zapeljal v supersonično (samo)hvalo, kako je Blues na Stadionu luči uprizoril najboljšo predstavo na tujem v tej sezoni, obenem pa priznal, da so njegovi pobiči prejeli tri smešne gole, in naposled, če v ekipi ne bi bi imel neustavljivega Hazarda, bi bilo Chelseajevo gostovanje še kako naporen hazard. Torres je nesrečno zgrešil še en zicer, mali Eden Hazard pa je zabil dva, Lampardu podal za prvega. Bardsley je dal najprej avtogol, podal je Ba, nato pa še enega v pravo mrežo.
Zelo slabo je kazalo tudi Tottenhamu, ki je tekmo na zahodu mesta preprosto moral dobiti. In jo je. Pa čeprav je za domačim Fulhamom sprva zaostajal. Chiriches je po vodstvenem golu Iranca Dejagaha prvega za goste dosegel s precej nedolžnim volejem po tleh iz cca. 28-ih metrov (pravočasno se je umaknil Defoe), končni izid pa je postavil Nemec Holtby, po tem, ko je malodane podajo svojemu soigralcu Townsendu vseeno ohranil zase in jo po dveh korakih lepo zabil v mrežo. Soldado ni igral, prvi napadalec Spursov vse do konca tekme je bil šele drugič v sezoni Defoe. Oba vratarja na tej tekmi, Stekelenburg in Lloris, sta bila odlična. Premiera novega trenerja Meulensteena pred domačo publiko se tako ni posrečila, vseeno pa je Nizozemec, ki je na položaju pred tednom zamenjal rojaka Jola, po tekmi povedal, da je z igro zadovoljen, predvsem pa, da ga veseli prepričanje, da ima Fulham svoje navijače spet na svoji strani.
Zelo lepo pa se je izšlo Tonyju Pulisu, saj je Crystal Palace premagal West Ham. Po tekmi je bilo precej govora o razveljavljenem golu Downinga, ki je sledil prekršku O’Briana v napadu. Zelo sporno, saj je na posnetkih vidno, da je bil O’Brian vlečen za majico. Sam Allardyce se lahko razburja, toda West Ham je imel priložnosti, ki jih ni izkoristil. Domačini pa so bili strahovito borbeni, fanatično jih je spodbujalo občinstvo – in zato je dragocena zmaga ostala doma.
Podobno kot Allardyce je v sredo zvečer bentil Alan Pardew, saj bi pri vodstvu domačega Swanseaja sodnik moral dosoditi enajstmetrovko za Newcastle. Davies se je v bran strelu iz bližine postavil tako, da je skrčeno desnico stisnil na prsi in se pripravil, na obrat, da bi Remyjev strel pač ubranil s hrbtom. Pri tej rotaciji pa je – pravzaprav, res, povsem naravno – iztegnil levico. Žoga ga je zadela vanjo. Howard Webb ni zapiskal. Očitno igranje z roko, ki pa je vseeno lahko ocenjeno kot dovoljeno. Najbrž tudi zato, ker je bil Francozov strel sprožen precej blizu Daviesa. Je, zelo možno je presoditi, da je ta roko iztegnil, nekako, v logičnem ali smiselnem gibanju in ne namenoma. Shelvey, strelec tretjega in pravzaprav tudi drugega gola za Swansea, bi bil lahko v drugem delu izključen, saj je rahlo čelno-butnil Debuchyja. Na koncu pa. Swansea je končno malo bolj krepostno zmagal. Upoštevajoč, da so Laudrupovo ekipo letos sodniki že nekajkrat oškodovali, recimo, da je bilo vse skupaj povsem zasluženo. Naslednja postaja za Newcastle je Old Trafford. Bodo torej Srake po štirih zaporednih zmagah zabeležile dva zaporedna poraza?
Stoke in Cardiff nista pridelala nič posebnega. Razen štirih rumenih kartonov. Pa še to ni kaj prida število.
Arsenal je v prvem in nato v drugem delu zadel v 2. minuti in tako na poseben način ubil tekmo. Hull se je sicer pobral ali pobiral, vseeno pa ni zmogel več kot časten poraz. Preudarni vezisti Cazorla in Özil ter Ramsey in Rosicky so bili arhitekti nove easy-zmage vodilnega Arsenala. Steve Bruce je bil po tekmi sorazmerno zadovoljen, saj je domačine poskušal presenetiti s kar dvema napadalcema v prvi postavi. Seveda pa je bilo presenečenje večera Wengerjeva uvrstitev Nicklasa Bendtnerja v začetno enajsterico Arsenala. In Danec je že takoj zabil v zanj značilnem slogu. Prvič za svoj matični team po marcu 2011. Jenkinson, ki je zaigral namesto Sagnaja, mu je zelo dobro podal z desne.
Arsene Wenger je potrdil, da si je Bendtner mesto v prvem moštvu prislužil s prizadevanjem na treningih ter še, da ga pozna že od njegovega 15. leta in da je do zdaj z njim podpisal že dve dolgoročni pogodbi. “Torej mu zaupam, kako pa je dober ali uspešen, pa presodite sami”, nam je na tiskovki po tekmi nasmejan povedal Wenger. Tudi Steve Bruce je Nicklasa – pod njegovim vodstvom je kot posojeni igral tako pri Birminghamu kot tudi pri Sunderlandu – pohvalil, češ, da je priden fant in raznovrstno sposoben nogometaš. Bendtner je v enem večeru uspel spreobrniti svoj sloves smotanega ali nerodnega, arogantnega in nič vrednega napadalca. Vse je možno!
23% posest in zmaga s 2:3 za Aston Villo, in to v Southamptonu! Neverjetno. Delph, Kozak in najprej Agbonlahor so s tremi šprinti v napad dokončno uredili kartoteko tekme. Pochettino se je po tej spraševal, “… kako je kaj takega možno, kako mogoče, da se nam je primerilo prav to.” In prav to je zdaj tretji zaporedni poraz. Aston Villa ostaja med najboljšimi ekipami, če upoštevamo le dosežke na gostovanjih.
V isti rubriki pa so bili še do včeraj zelo skromni – komaj 15. – Manchester Cityjevci. Zato so se v gosteh pri West Bromu res zavzeli in 15 minut pred koncem suvereno vodili z 0:3. Pozneje so upehali in si dovolili prejeti še dva gola. V komentarju je tudi menedžer Pellegrini priznal, da je za bolj klavrn konec tekme kriv tudi sam, saj z zadnjo menjavo ni še bolj okrepil obrambne vrste.
Vseh šest vodilnih ekip je v 14. krogu zmagalo. Arsenal v nedeljo doma pričakuje Everton (še naslednjo soboto pa vodilni gostuje pri Manchester Cityju; vmes potuje v Neapelj!), Sunderland bo spet igral doma, tokrat pričakuje Tottenham. Crystal Palace v soboto spet lahko zmaga (doma proti Cardiffu), pri čemer bo nemara najbolj zanimiv obračun med Fulhamom in Aston Villo, pa čeravno se bo ta lahko končal tudi brez doseženega gola – ali pa jih bo prav na tej tekmi 6, 7, 8 … 😉
