Četrti gost: Davorin Pavlica

Davorina sem spoznal pred mongimi leti. Niti več ne vem, kdaj je to bilo. Ko jih je le malo tam naokrog vedelo, kaj je internet. Tedaj je bilo. Z Gregorjem Zalaznikom sta me vabila v redakcijo ŽVPL. To je bilo še tedaj, ko je Jobs veselo prodajal Nexte, kaj pa sta takrat počela Allen in Gates pa niti ne vem. Si pa mislim, da so vsi ti že imeli svoje pisarne. Z Davorinom kot velikim šefom in Geogrjem kot drugim veliki šefom smo se na sestankih dobivali na sedežu računovodskega podjetja, katerega direktorica je bila Davorinova teta. Nekaj takega. Mogoče niti nimam prav. Niti ne vem več, kje je to sploh bilo. Pa saj niti ni tako zelo pomembno. Važno je, da smo bili prepričani, da bomo spremenili svet, če pa tega še ne, pa bomo vsaj Ljulbjano povzdignili na raven peščice glasbenih oziroma žurerskih in temuprimerno informacijsko ozaveščenih metropol. Davorin je torej inovator in vizionar. Nato je tehnolog, še prej je je urednik. Si pa vsega tega ni mogel prislužiti, če ne bi bil dobrovoljec, zafkrant, humorist.
V glavnem. Začeli smo v viskokem tempu, sodelovanje pa nikoli uradno zaključili. Le razvodenelo se je vse skupaj.
Davorina, Gegorja in Miho sem leta kasneje spremljal kot TPL trojec Žrebci. Vseeno pa v tistih letih nikoli ni bilo časa za resen pomenek. Urnik Žrebcev se na hodnikih na Kolodvorski nikakor ni hotel prekižati s tedanjim mojim. Tipi so voditeljsko fabulozno asistirarali Anji Tomažin in Ladu Bizovičarju, sam sem iz najlepšega, torej pristnega žurerskega podzemlja rinil v visoke kroge.
ŽVPL, vidim, še obratuje. Sledite mu, berite ga. ŽVPL je pomemben mejnik v razvoju slovenskega spletnega agitiranja, prav res. Pavlica pa je junak tistih in tudi še sedanjih časov. Še bolj res.
In rocker je po duši, po srcu. Najbrž je najbolj prav, da napišem po duši + po srcu = rocker. To je tista stara muzika. Koliko je star rock? 300 let. Ne, manj. 300 let je star ba-rock. No, naj bo kakor koli, Pavlica se pali na te staromuzične štose. In to tudi v aktivi.
Fuzbalsko pa je v pasivi, trdi sam, ter dodaja: “Ko sem bil majhen, sem bil za Inter. Ne vem, zakaj, ampak treba se je bilo odločit, al’ si za Inter al’ za AC Milan. In jest sm bil za Inter. Ampak, če že mor’m met naj klub, pol nej bo Olimpija (čeprav bi od slovenskih zadnja leta raje rekel Maribor ali Zavrč)” toda, ko Pvlica začne, ne konča kar tako. Zato mu pustim, da nadaljuje: “Naj klub v Premier ligi mi je bil dolgo časa Chelsea (z njim sem največkrat zmagal na FIFA11, pa tut na FIFA10), je pa res, da sem v FIFA09 slavil tudi z Arsenalom in Tottenhamom. Fan londonskih klubov, torej. Čeprav letos navijam tudi za Swansea.”
Dobor, zanimivo, zelo pretkano in modro je nastavil rezultate 4.kroga. Težko ga bom spodnesel.
Dame in gospodje, legenda je tudi za fuzbal – Davorin Pavlica, ki v pozdrav iz daljeve zavpije še: “V bistvu o fuzbalu ne vem prav veliko, vem le da je fino ob ogledu tekme spiti kakšno pivo in navijati za naše. In vem, kaj je ofsajd. To je tist’, k gre kelner mem tebe in te ne vpraša, če boš še en per!” 🙂