Kul tip, energičen, venomer za akcijo. Ajdovec v Londonu. Tu se je znašel via akademia. In nato postal predstavnik Slovenske turistične organizacije v Veliki Britaniji. Ekonomist z nekaj več sanjavosti in nekaj manj profitaželjnosti v duši, kot to velja za povprečenega kapitalista z njegovim poklicnim profilom. Uredi, poveže, potrdi, pripravi – vse to pri Tinetu deluje aksiomsko. Sodelovanje z njim ne pozna problemov. Težavni so le budgeti. Tu sva oba za hitro dvojno podajo vedno malce nerodna, naivna. Pa najsi se meniva, kako pomagati Konjičanom, ki izdelujejo lesene okvirje za očala, najsi bo to updating vizavi genijalne zamisli, da bova nekoč slovenske premožneže nekajdnevno vodila po številnih londonskih pivovarnicah in še bolj številnih pubih, jih pred odhodom pahnila še na kak elitni balkon slavnega stadiona, da se napojijo še s premierligaško naslado in jih prerojene odpremila na Luton, ali pač že na en izstopni gate. Iz njihovih žepov za skupni cilj: bazen napolnjen z alejem na vrtu kake vile med Fulhamom in Fulham Broadwayem, to je med Craven Cottageom in Stamford Bridgem, yeah!
Tine me je spoznal z vso najvišjo domačo turistično-operativno kasto. Vsi ti povedo: “Britanski turisti so za slovensko gospodarstvo zelo pomembni.” Skoraj 100 tisoč jih vsako leto počitnikuje pri nas doma. Dobra polovica od teh na Gorenjskem. Med tujimi turističnimi trgi je britanski na slovenski lestvici na 7. mestu. Tako kot zdaj Manchester United.
Edino njegovega smeha ob morebitnem zdrsu Chelseaja to nedeljo si ne želim slišat. Tine je eden tistih, ki bi se takoj strinjali z modificirano floskulo, da Bitcoin nikoli ne bo pravi denar, tako kot Chelsea tudi nikoli ne bo pravi fuzbal klub.
In zdaj. Tine je navijač Fulhama. Stanuje tam blizu, zato je to tako.
Kaj je to zaena mineštra; Meulensteen najprej za pomočnika Jolu, potem Jol domov, Meulensteen postane šef, obenem pa sta oba -in novi tehnični drektor in novi Meulesteenov pomočnik- že preverjena kot samostojna menadžerja? Ali Curbishley in Wilkins res ne čakata Meulensteenovega odstopa?
“Ja, ni slučajno, da sem se analize tega kroga in mojega omiljenega kluba lotil ravno pri tistih vragih, katere sem vedno najmanj imel rad. Zanimivo je, da se je know/how man Manchester Uniteda iz uspešnih let sedaj preselil (v dokaj okrepljeni ekipi) prav na Craven Cottage. Sumim, da je to bilo domišljeno že veliko pred odhodom Jola in je bil po svoje prav on tisti, ki je to nekako predlagal. Mislim, da je bilo določeno nesoglasje in nestrinjanje z njegovim delom in je na srednji rok dobro vedel, da ne bo šlo naprej … Takrat se je tudi verjetno strinjal, da pride v klub Meulensteen in samo vprašanje časa oz. poraza je bilo, kdaj bo prišlo do rošade.
Česar se pri Fulhamu letos najbolj bojim, je to, da smo nekako prevzeli vlogo QPR-ja v prejšnji sezoni, pa tudi dokaj veliko število znanih fac iz Harryjevega (Redknapp) repertoarja se je začelo pojavljati pri Fulhamu.
Tu je potrebno iti še globlje v analize, da bi razumeli situacijo. Najprej, kakšen klub je sploh Fulham. Ni časa, da bi opisovali zgodovino, pa tudi vsi podatki so v detajlih na raznih wikipedijah. Bolj pomembno je, kaj Fulham predstavlja, kdo so njegovi navijači, kje je lociran, kaj nudi.
Fulham tradicionalno ni bil velik klub in tudi sedaj ni. Pri izboru klubov v Londonu ni nujno eden od tistih klubov, za katerega se bodo odločale mase navijačev. Tudi identiteta Fulhama ni nujno tista blizu strastnim “die hard” ultrasom. Ko imaš na voljo klube, kot so Chelsea, ali pa severno londonski paket, da ne govorimo o klubih na vzhodu ali jugu Londona ter o nekaj manjših kot so QPR itd., potem za Fulham ostane bolj malo. A vseeno vedno napolni tribune. Vseeno ima lepo bazo navijačev. Tipičen Fulhamov navijač je iz srednjega sloja, ki ima rad nogomet, mu pa ta ne pomeni življenja. Je človek, ki pride na tekmo z ženo, s sestro, z očetom ali najverjetneje sinovi. Je kritičen, a ni kritičen za popizdit. Pozna nogomet, a ga zna tudi umestiti v vikendaško zabavo, prej kot si ga dejansko tetovirati na roko.
Naprej, kdo pride igrat v Fulham. Vsakomur, ki se znajde pri Fulhamu, je jasno, da bo tu lahko igral bolj sproščeno, neobremenjen s tem, kaj si mislijo navijači in kaj je pravzaprav cilj tu. Nekaterim to izredno ustreza, kar so pretvorili v dobre igre in zmage, drugi se spet preveč razkomotijo in to se pozna v igri. Zato Fulham tudi privlači igralce “v tretjem obdobju kariere”, zato se namesto za Championship ali Turčijo ali Katar odločijo za Fulham. Poleg tega pa je Fulham v zahodnem Londonu in kdo pa ne bi igral ali celo živel s takim standardom v tem predelu Anglije. Zato je za prihod na Craven Cottage vedno kar veliko kandidatov.
Seveda pa je to še vedno dokaj stabilen premierligaš in klub iz Londona, tako da se tu vselej zavrti lepo število dobrih in mladih igralcev ter nekaj tistih, ki so po sili razmer in odnosov med managerji in trenerji pristali na Koči.
In sedaj smo pri trenerjih. Očitno je tudi tu nekaj takega, kar bi lahko opisali, da se trenerji na Cottage prihajajo rekreativno ukvarjati z nogometom. Eni se vrnejo po dolgem času in tu iščejo priložnosti, drugi se hočejo tu prvič dokazati. Mogoče edina izjema z neverjetnim zagonom za več in še je bil Mark Hughes, ki karakterno ni ustrezal temu, o čemer sem že razlagal in se je prav zato tudi najverjetneje skregal z Al Fayedom. Je pa tisto sezono Fulham dosegal izjemno dobre rezultate.
Največje uspehe in najbolj simpatičen status je Fulham dosegal pod Royom Hodgsonom, katerega igra je bila izredno značilna za to, kar Fulham je in tudi za to, kar je Roy, nenazadnje. Nisem pa prepričan, da je cela Anglija pripravljena to sprejeti. Vseeno pa je Roy pripeljal Fulham v finale enega od evropskih pokalov, kar je še vedno ena najboljših uvrstitev angleških klubov v Evropi v zadnjih 10 letih. In to z malčkom, kot je Fulham!
Mislim, da je bil Jol nekoliko pregrob človek za Fulham in zato zadeva ni stekla. Hotel je preveč drzen nogomet za ta klub. Sicer pa se mu je podobno dogajalo tudi pri prejšnjih klubih. On je človek navdiha, vzponov in tudi padcev.
Trenutna zasedba je interesantna, kaj bo iz tega, pa ne vem. Upam, da to ni le neke vrste ad hoc žurka treh mož. Verjetno sta tako Curbishley kot Wilkins dala znak klubom, da sta na trgu. Trend odpuščanja trenerjev je velik in tudi zato se je potrebno kdaj pa kdaj pokazati na MOTD ali Sky Sports.
V zadnjem času me zelo skrbi to, da je Fulham izgubil to svojo značilno držo trdne obrambe in kluba, ki ne dobi veliko golov in ne izgubi veliko tekem, četudi jih tudi dobi ne. Nekako je bil neka verzija prve Katančeve Slovenije. Danes smo čisto drugi klub. Veliko prejetih golov, veliko domačih porazov.”
Kako si zadovoljen z novim lastnikom Khanom? Bo Fulham pod njegovim skrbstvom v prihodnje (še) bolj uspešen?
“O njem praktično nimam mnenja, saj ga premalo poznam. Je pač še en od teh bogatašev, ki imajo radi igrice. In si za svoj kratek čas kupijo fuzbal klub v Angliji. Verjetno je boljši od indijske piščančje obare, ki je zapolnila Blackburn, a ne morem z gotovostjo trditi, da je kaj drugačen od ostalih, torej tistih, ki so si kupili še številne druge angleške klube. Al Fayed je bil po svoje posebnost, saj je v Veliki Britaniji zelo poznana medijska osebnost, je tako rekoč domačin in svoj uspeh je pokazal tudi skozi Harrods, druženje v visokih krogih in nekaterimi komičnimi ter nekaterimi tragičnimi aferami v medijih. So pa njegova drža, trma ter status dajala nek poseben pečat tudi Fulhamu in prav on je krivec, da je moderen Fulham tu, kjer je in ne v kaki League Two.
Si pa mislim, da je bil takrat, ko je prodajal Fulham, tudi dovolj pozoren, komu ga ponuja … čeprav, če ga sodim po njegovih zadnjih odločitvah (recimo glede spomenika Michaelu Jacksonu), ni bil ravno najbolj razsoden.”
Tine o tem 22.krogu na splošno.
“Zanimiv krog, za napovedi pa sploh. To potrjuje veliko faktorjev. To je sedaj že pravo pobožično obdobje, pa januar je in igrati bodo začeli prvi prestopi in posojenci, določeni igralci so utrujeni od prazničnega urnika. Tisti klubi z daljšo klopjo zdaj lažje delajo rošade. Kar nekaj trenerjev je tudi v poziciji za zamenjavo. Zanimivo je dejstvo, da sta od recimo predsezone 2012-13 na pozicijah v klubih, ki so takrat bili v PL in teh, ki so v PL, zdaj v EPL (če upoštevam tudi izpadle klube), na položaju trenerja obstala le še Arsene in pa Big Sam in prav ta je sedaj na udaru, da bo naslednji, ki bo letel. Tudi v Norwichu se zna zgoditi, da bo edini temnopolti trener počasi odšel, in še koga bi znali zamenjati.”