Dvaintrideseti gost: Anže Bašelj

Novinarji se delimo na srečne in živčne. Prvi so športni, drugi so pa vse ostalo, bolje “za” vse ostalo. Anžeta poznam že dve desetletji. Najbrž je bi najin prvi pomenek res v desku športne redakcije TVS. Tam je bilo vzdušje vedno ok. Kako opazko, da sem furjast kulturnik, ali pa vprašanje, če poznam tam-en bend iz oddaljene doline sem itak pokasiral že ob vstopu. Nazaj dodati kaj močnejšega kot, “tule pri vas je pa kot v spaju, nekoč se vam pridružim” tako ali tako nisem zmogel. Bašelj in Jerkovič sta bila najbolj glasna.

Dobra, srečna karma ga obkroža. Vsakdo v njegovi družbi je avtomatično pomirjen in zelo kmalu tudi nasmejan. Anžeta se vsi spomnimo tudi kot sovoditelja in sošefa športne sekcije TLP-ja. Pred tem je komentiral vse možno. V zadnjih letih je voditelj oddaje Timeout na Šport TV, na prav tem kanalu komentira tudi tenis in francosko Ligue 1. Zdaj sporoča, da se v kratkem vrača na TV Slovenija.

“PSG bo iz Lige prvakov pahnil Chelsea”, trdi. Ne, no! “Čeprav je nogomet v Ligue 1 na trenutke preveč obrambno naravnan, pa je prav bogati PSG poskrbel za nekaj lepote. Izstopa seveda Ibrahimović, sam pa bi omenil predvsem trojko na sredini igrišča (Matuidi, Verratti, Motta), ki ji po mojem mnenju v Evropi ni para. Mislim, da bo napredoval PSG, vendar pa v dvoboju z Mourinhom gotove zmage ni”, pojasnjuje Anže. Ok. O tem, kdo bo imel prav s kako napovedjo še precej več pozneje, to bo v naslednjem kombiniranem zapisu.

Pri multi-športniku Anžetu doma imajo teniško šolo. Njegova soproga Maja Matevžič, ena najboljših slovenskih teniških igralk ever, jo ima.
In zdaj. Kdo kdaj komu pobira žogice – v to polemiko se ne bom mešal. Anžeta sem nazadnje srečal prav ob teniškem igrišču.
Vse, kar me skrbi, je, da v nedeljo popoldne, to bo po koncu virtualnega dvoboja z Anžetom, sam ne bom končal v mraku outa, in to brez žoge.

Še o konkretno-dejanski Anžetovi fuzbalski postavi – njegov pregled nad igro je izjemen. Napadalni mid-fielder je. Učinkovit. Saj bo dovolj, mar ne.

Da se merim s strokovnjakom z zavidljivo študijsko kilometrino, opozarja tudi ta Anžetova nostalgična: “V moji mladosti so bili Angleži bolj drvarji, tako, da me je bolj zanimal Milan z Van Bastnom na čelu. In ne samo mene. Na Vodmatu, kjer sem odraščal, je bil napadalec Milana glavni. Spomnim se delavca iz samskega doma, ki ga je imel tako rad, da je imel na dresu napisano kar VAN VAN Basten. In če bi se zdaj lahko vrnil v 80-ta in bi že moral izbrati Angleža, bi izbral enega zadnjih romantikov evropskega nogometa. To je seveda Paul Gascoigne. Ker takrat še ni bilo kanala Youtube, mladi ljubitelji nogometa ne vedo, kaj je znal ta netipični nogometaš storiti z žogo. Anglež, ki zna driblati, je bil takrat prava redkost. Všeč mi je bila tudi njegova strast na igrišču, da o čustveni navlaki, ki se je nabirala na njegovem pretežkem telesu niti ne govorim. In prav zaradi nedolžnega izražanja čustev je bil vedno nekaj posebnega. Njegove solze po porazu proti Nemčiji v polfinalu Svetovnega prvenstva me ganejo še danes. V času, ko nas napadajo brezosebnostni bogataši na zelenici, je lahko spomin na tega nerazumljenega viteza še toliko lepši.”

Dame & gospodje, v am-bro.co.uk areno vstopa vselej dobrodošli – ANŽE BAŠELJ!

baselj004