Dvajseti gost: Boštjan Napotnik – Napo

Mož multi-talentov. Še vedno velja, da ko se pojavi za micom Radia Študent po Rožni dolini pljuskne val klicev ali sms-jev: Napo on-air, tune-in! Če niste te sreče in ne izhajate iz območja Na sončni strani Rožnika, potem ste Boštjana Napotnika prav tako spoznali že mnogo prej, a si niste predstavljali, da je to prav on. Dokler niste uživali v njegovem improligaškem nastopu, ali pač kakem pro-kuharskem tv nastopu. Kuhinja za prave moške je naslov njegove best-prodajne kuharske uspešnice, in če mi je bilo podatkovje servirano decentno, potem še vedno velja, da ga ni zadovoljnega podalpskega strica brez (za 60-letnico) podarjene mu prav te bukle.

Boštjanovega retoričnega kolobarjenja in drugih stilističnih fint se navlečeš, kot bi mignil. Slovenija bi bila brez njega suhoparnejša za cel rod govorcev različnih provinienc: od Šaleharja do Pižame – vsa ta težka perjad ponosno solo gruli podnevi, ponoči pa se tiho za Napotom plazi! Dokler ne s’seciraš, ne veš. Razen, če nimaš rožnodolskega informatorja, ki te updejta o novi dragoceni live lekciji na 89.3 fm. Napo je open-code, izjemno nadarjen, izjemno odkrit, za micro-sekundo dlje premišljujoč in ravno zato še bolj kompleten – res kul dec, kul frend.

Rhyme Kickers je prva Napotova top postavka. Dvajset let že obratuje, analizira pa hiphop. Le nekaj let po splavitvi zdaj spet najbolj vplivne slovenske radijske rubrike o rimanih resnicah na funky podlagah, sem njen klon organiziral in nato tudi moderiral na Valu 202. Lani smo jo opustili, saj je 70% vseh zvočnih vibracij točno to, torej hiphop. Na RŠ Kickerse zdaj vodi Jizah, ki mu potrpežljivosti za analize raperskega undergrounda še ni zmanjkalo. Napo se mu pridruži le še občasno. Prvih pet minut po seniorjevem vstopu v studio je tamau Jizah še vedno kar nekam jecljajoč. Navadno je tako. Nato Napo izda, da je minuli teden poslušal nekaj, kar je izšlo pred dvema tednoma, tako da ima potem Jizah ekstra motiv naskočiti ga, rekoč, “za starce stara jajca, jaz že tri tedne poslušam nekaj, kar sploh še posneto ni bilo!” 😉

Boštjan Napotnik je resna figura na slovenskem oglaševalskem parketu. Prej kot špiker-izvedbenik, nato kot vpliven copywriter, naposled kot kreativni direktor pri Futuri. Nekoč sem elaboriral o akciji, ki sta jo zasnovala skupaj z eno brihtno damo, šlo pa je za nagovarjanje že itak podmazanih dohtarjev na enem od njihovih seminarjev nekje v Nemčiji. To je zahtevna naloga, ne pa lead za kako domačo družbeno akcijo – take Napo natrese iz rokava še predno ste izustili keks. Stresa vam jih tudi, on, kdo pa, če zadremate v območju nasproti tv ekrana in tamkajšnjih oglasov za top-shop.

Njegova improligaška ali stand-up kariera je še starejša. Da je bil pravšnji za moderatorja ne le najbolj gledanih televizijskih nagrajevanj, to že. Bil je, jasno, tudi moderator in žirant, ko se je tekmovalo za naslov najboljšega free-stylerja med slovenski raperji.

Nazaj k osnovi, ki je hrana. Kruh in vino je Boštjanov gastro blog. Da vam ne bo treba trgati listov iz Kuhinje za prave moške. Če se še niste, se le dajte, naročite se na objave tudi tam.
Za jutri vam mogoče prav pride Listopita (objava 5.12.2013). Če pa ste za nocoj, ko je ravno silvestrovo, skuhali kaj specialnega in bi to radi podrobno povedali vsemu občestvu – prijave za famozni in tradicionalni natečaj Zlati Silvo 2014 se zbirajo še do 4.1.2014, to bo še tri dni po 20. krogu.

Španski fuzbal je Napotu najbolj drag. Čeprav mu je v resnic’ najdražja Roma. Igra Barcelone pa ga naredi še bolj sanjavega. Ni težko odkriti, da ga v tem odnosu v zadnjem času krepijo sladka belgijska pivička. Sam ekskluzivno dodaja: “Kadar hispaniti počivajo, človeku ostaja toliko časa, da uč vrže še na kakšne druge Angleže, ne le na taglavnih pet. In moram reči, da je božično-novoletna kolekcija tekem zelo zabavna, tudi za Barceloniste, ki analiziramo predvsem Pellegrinijeve Manchestrce (dobri so, če Barca ne bo naštudirala obrambe pri kotih, jim bo Kompany svojeglavno prilepil tri komade; je pa res, da se slabo vračajo v obrambo).
“Sicer je moj najljubši angleški klub (in za Barco, Athleticom Bilbaom in Romo četrti vobče) Liverpool – se pač nerad sprehajam sam, ane. Med simpatije štejem še Arsenal, pa iz starih dobrih cajtov še Notthingham Forrest (ki je zdaj tako in drugače v neki čisto drugi ligi).
Še o Hanžekoviču in Keeganu: “Najljubši angleški igrač vseh časov je – zame popolnoma logična izbira – Kevin Keegan. V času, ko je haral in dajal 100 golov za Liverpool, je bil glavni frajer v Nazarjah Marjan Hanžekovič, to pa zato, ker mu je mama na rdečo trenirko našila ne le številko, ampak tudi vseh šest črk mojstrovega priimka. Od takrat naprej je on zame glavni angleški fuzbaler.”

Kar delaš prvi dan v letu, boš počel vse leto – sekiral se, kako izumiti boljše napovedi od nasprotnika. Tnx, chef!

Srečno 2014!