Enajsti gost: Luka Petrič

Najbolj aristokratski glas Športne redakcije nacionalnega radia, fuzbalski super freak in resnično mladi mož klasično-vzornih manir. Kaj v tem tri-partitivnem opisu lika in dela in stanja duha Luke Petriča nekako izstopa?
Fuzbal! Ta ni aristokratski, obenem pa se ne pripeti ravno poredko, da kdo komu podstavi nogo, nasloni svoje na njegovo čelo, ozmerja nasprotnika, če ne kar sodnika, Van Persie si, na primer, repetitativno maši eno nosnico, da potem…, da potem ves fuzbal izpade še bolj barbarsko in še bolj oddaljen od ideala dunajske šole.
A zato je tu Luka Petrič, ki bi, če bi le hotel, s svojim žametnim glasom, najbrž, še starejše meščanke prepričal, da bi šle po sobotnih dopoldanskih opravkih na platzu še malo za Bežigrad/v Stožice – nemara kar s pušeljcem nagelnov, ki so jih kupile tam pri stolnici. Kaj torej ne bi še mnogo njih prej – v to, da je fuzbal lahko tudi nekaj nebeško-blaženo-gosposkega.
Luka je bil med prvimi, če ne celo res prvi, ki me je spodbudil, da sem začel novinarsko brcat v tej, torej v nogometni smeri. Nekoč že prejme medaljo za zasluge.
Najprej pa – derbi! To pomeni obračun med njegovim Liveroolom in “se-ve” Chesleajem. Sobota je dan D, novi take sorte. Vseh devet preostalih tekem 11.kroga v Premier ligi pa le še bonus za najino in vaše razvedrilo 🙂

lukap