Kdo bo prvak in ostale malenkosti, 1.del

Manchester United's Swedish striker Zlatan Ibrahimovic celebrates scoring their second goal during the FA Community Shield football match between Manchester United and Leicester City at Wembley Stadium in London on August 7, 2016.  / AFP / GLYN KIRK / NOT FOR MARKETING OR ADVERTISING USE / RESTRICTED TO EDITORIAL USE        (Photo credit should read GLYN KIRK/AFP/Getty Images)
Manchester United’s Swedish striker Zlatan Ibrahimovic celebrates scoring their second goal during the FA Community Shield football match between Manchester United and Leicester City at Wembley Stadium in London on August 7, 2016. / AFP / GLYN KIRK / NOT FOR MARKETING OR ADVERTISING USE / RESTRICTED TO EDITORIAL USE (Photo credit should read GLYN KIRK/AFP/Getty Images)

Z lanskim milijardnim prillivom, ki ga Premier liga razdeljuje med člane, se zdi prav noro, da nekateri nov cenik na nogometni tržnici ocenjujejo za norega. Nova sezona bo po pričakovanjih spektakularna, če že ne po kakovosti, pa vsaj po smolnatosti vsega, kar sodi zraven.

Izmed favoritov v tem času izstopajo trije. Manchester United, Manchester City in Chelsea. Prvi zaradi blaznega vložka v igralski kader, prva dva zaradi statusa trenerjev, ki si v prihodnjih devetih mesecih ne bi smela privoščiti več kot pet ligaških porazov ter tretji zaradi še kar tihe prenove miselnosti in svežega zagona, ki jo pooseblja novi trener skupaj s skrbno izbranimi okrepitvami.

Pričakovani rekordni prestop Paula Pogbaja iz Juventusa v Manchester United je zacementiral letošnje ambicije v zadnjih desetletjih najbolj trofejnega angleškega kluba. Mourinhovo buldožeriranje do neatraktivnih zmag bo mantra, ki jo bodo navijači Uniteda toplo-hladno slavili vse do maja. Kolateralnih žrtev, zamer in kislih fac, kakšna je bila v nedeljo ob zadnji za-zamenjavi na Wembleyju Matina, bo na desetine. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Portugalec začel opletati s herojstvom, češ, da je on trikratni angleški prvak, zato naj vsakdo, ki bo upal dvigniti roko ali pa mu bo “specialca” uspelo vprašati kaj občutljivega, jezik raje zadrži za lastno sklenino. Ibre si Jose ne bo upal menjati tako kot Drogbaja pred dvema letoma še v londonski ekipi. Vprašanje je, do kdaj bo Jose prenašal Rooneyjevo neokretnost in počasnost. Pogba bo možnosti za redne nastope zelo zmanjšal Mkhitaryanu. Razen, če Francoz ne bo sistematično mesaril kot nekoč Roy Keane ter nato kaznovan doma špilal play-station. Na prvi pogled se zdi, da bosta Bailly in DeGea s svojo igralno minutažo še najbolj zadovoljna. V resnici je bolje, da se Mourinho zavoljo boljšega razpoloženja v ekipi čim prej znebi vplivnega – brihtnega in multiligvistično zgovornega – Mate.

pep

Na drugi strani (Manchestra) je Pep Gaurdiola pred torkovo (16.8.) prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v Ligo prvakov v Bukarešti lahko zmerno zaskrbljen. Težave v obrambi bo moral premostiti, če ne drugače pa ponovno z improviziranim branilskim parom Kolarov-Fernando. Kompany bo vseeno najbrž nared, City bo zadrževal žogo, spredaj bo reševal Aguero. Tako ali tako je 24.8. na sporedu povratna s Steauo na Etihadu. Sicer pa se pri ManCityju veliko pričakuje od ekspresnega vezista Leroya Saneja, prav tako od Ilkaya Gundogana. Guardiola mora nujno nabaviti še Johna Stonesa in odprodati Nasrija in Mangalo. Zelo bi ga veselilo tudi, če bi golmana Joea Harta lahko zmenja s kom, ki je bolj zanesljiv. Manchester City bo sezono rezultatsko začel počasi. Do derbija na Old Traffordu (10.9.) bodo tudi vsi detajli na Guardiolovo raketo že priviti.

Lakota igralcev Chelseaja, predvsem pa akcijska-drama, ki jo na treningih v Cobhamu režira Antonio Conte, naj bi bila dovolj za novo modro revolucijo. Če bo Kante podjeten tako kot je bil pri prvakih Leicesterju ter bosta Hazard in Courtois boljša kot lani ter skupaj z novincem in Batshuayijem zaradi belgijskega zdrsa na EURO 2016 še bolj željna uspeha, je tudi ta možna. Če Belgijcem dodamo pred dvema mesecema še potopljeni španski četverec (Fabregas, Azpiliqueta, Pedro in s strani del Bosqueja itak nevpoklicani Costa), se zdi, da v skladišču pod Stamford Bridgeom municije ne manjka.

Trio Tottenham, Arsenal in Liverpool naj bi bil prvi zasledovalec zgornjim. Liverpool in Chelsea zaradi uvrstitev v minuli sezoni, seveda, celo v najboljšem primeru vsaj še 12 mesecev nimata evropskih obveznosti. In to ni drobna prednost.

Se nadaljuje: 2.del jutri.