Obračun 11. kroga

(vir: SkySports)

Po bitki vsakdo lahko modruje. Naj poskusim. Dve stvari, dva faktorja, ki sta odločila super derbi, pa ne le tega: A. zdaj se že dodobra poznamo, B. najbolj ratoboren je tisti, ki je najbolj jezen kar sam nase.

To, da je Rooney pretekel največ med vsemi v 11.krogu ni odvečen podatek. Vsekakor je obveljalo, da bo zvezdnik ManUniteda stisnil pesti in zobe in iz sebe iztisnil zadnje atome moči, le da se dokaže v obračunu proti Arsenalu. To pomeni še enkrat več na tekmah, ki mu vselej prinašajo obilico zadovoljstva. Svoj prvi premierligaški gol (tedaj še za Everton), je zabil Arsenalu, s Cristianom Ronaldom sta pred leti Arsenalovo obrambo parala kot za šalo. Wayne Rooney je sinoči dokazal, da mu slabši sezonski začetek Uniteda nikakor ni po godu in da se je potrebno sence tega znebiti. Če ne drugače, pa se je treba lotiti na lastno pest. A je bil tu še nekdo: Robin Van Persie. Zmagoviti gol na derbiju, ki ga je dosegel Nizozemec, je skrajno značilen. Da imaš ob strelu iz kota, ki ga izvaja Rooney kakih 8 metrov prostora za zalet in malodane neoviran strel z glavo – pa kaj je to (Arsenalovci)? Vse to je preprosto zaradi več želje in zmagovalnega naboja v nogah/glavah Rdečih vragov v primerjavi z nasprotnikom. Res je, da je bolezen Mertesackerja in Rosickyja (oba sta bila v minulih dveh tednih v kar čudežno odlični formi) v Arsenalovi postavi povzročila preveč lukenj, vseeno pa – Londončani, vodilni na lestvici, so bili v resnici zelo slabi. Morda so bili res utrujeni od zmage v Dortmundu. Tamkajšnja Borussia je morda najbolj energična ekipa na svetu, kajne. Na koncu je kar 60% igralnega časa žoga bila v njihovi posesti. Po prvih 20-ih minutah je bila ta statistična konzola postavljena ravno obratno. Še več. Manchester United je zmogel le 344 podaj, pri čemer je to daleč najmanj v vseh dosedanjih prvenstvenih nastopih. Bacary Sagna je bil najboljši Topničar, a kaj ko noben od njegovih številnih čudovitih predložkov ni kapnil niti blizu Giroudove glave, tisti izteg za -vedno- lesenega Bendtnerja pa tudi v maksimalno razteznostni obliki Danca ne bi zadel v stopalo. Bi, če bi danes sonce vzšlo na zahodu. Končni izid – 1:0!

Tottenham je približno tako predvidljiv kot Bendtner. Vezna linija tiktaka kot namazana. Na levo, pa na desno, pa spet na levo, pa malo nazaj, pa na desno in tako v nedogled. Eriksen in Townsend se trudita nekaj pa le prebiti, preigrati, a ne gre povsem gladko. Villas-Boas bo moral poskusiti še s kakšnim drugim receptom. Še malo, pa ga bo kdo začel primerjati z njegovim kontra-produktivnim taktičnim vztrajanjem v času njegovega Chelseajevega režima. Nova angleška zvezda Andros Townsend je bil na tekmi proti Newcastleu dvojno pokrit in ko je dojel, da ga po enem driblingu čaka še en, se je raje odločil, da se v drugega ne bo podal. Townsend bo drugi Bale, ko bo obračal po tri v vrsti! Tottenham je v tem prvenstvu na 11-ih tekmah dosegel le 11 golov. Pri čemer je na nasprotnikova vrata streljal največkrat med vsemi – 73-krat. Kaj storiti?
Newcastle je igral sijajno. Taktika Alana Pardewa je bila točna do pike. Ben Arfa je ostal na klopi, saj zanj prostora v formaciji, ki lovi žogo ni. Ko bo Newcastle igral dominantnejšo vlogo (kot pa jo je v tekmah proti Chesleaju in Tottenhamu), potem bo Ben Arfa še kako dobrodošel oziroma bodo njegove fore a la Robben & Co. prišle najbolj prav. Nizozemec Tim Krul. Ta je branil vse. Neverjetno. Kar pa ni branil še v četrtem poiskusu – to bi bilo res too much – pa je praktično z golove črte skrivnostno, neverjetno, vratolomno, čarovniško, cirkuško, “kako-je-lahko-gleženj-sploh-obrnil-tako” praktično z golove črte odbil francoski centralni branilec Mapou Yanga-Mbiwa. Tottenham je torej izgubil z 0:1.

krul.mark.atkins
(foto: Mark Atkins/Offside)

Chelsea je bilo spet tečno gledati. V prvem delu je bil tako ali tako ves čas pri žogi Ivanović! Pa kaj vam dela West Brom? Zaklenil je polovico igrišča – to pa ni enostavno. Petr Cech je drugi prejeti gol – kje ga je že našel. Res neverjetno za vratarja njegovega kova. Pri čemer je potrebno za igro na Stamford Bridgeu pohvaliti tudi Irca Shanea Longa. Ta na prvi pogled skoraj izgleda tako, da tam spredaj malo poskakuje ali pač kot da ga prevzemati žogo na sredi in potem šprintati proti nasprotnikovemu golu niti ne zanima. Žvečenje ga pač. Toda v soboto je bil Long sam, Terry Ivanović in Cahill pa so bili trije – in vsi v modrem so delovali, kot da se Longa malce bojijo. Long (26) naj prestopi v kak klub iz Serie A.
Okrog tega prostislovnega prekrška nad Ramirezom, ki je v zadnjih sekundah tekme povzročil enajstmetrovko za domače in posledično remi pa tole. Reid, v katerega se je Ramirez v resnici zaletel in izsilil vso spornost, je bil v prvem polčasu odličen. Vseeno bi z McAuleyjem Brazilca v izdihljajih obračuna na King’s Roadu lahko ugnala. Reid bi se moral preprosto umakniti in Ramirez se ne bi imel kam zaleteti, pa tudi žoge z levico preusmeriti proti sredini kazenskega prostora mu ne bi uspelo. Ridgewellova neodločnost je botrovala prvem zadetku Eto’oja, ki je bil res kar malce preveč freakovski. Kaj je čakal Ridgewell ali zakaj odbitega strela ni počistil, ve le on. Je pa Makedonec Popov tisti, ki je kapitalno zamočil 15 sekund pred koncem! Cech je 35 metrov od svojih vrat odbil nevarno dolgo podajo, in to v stranski out. Bi jo res, če ne bi prišprintal ravno sveži v igri Goran Popov, ki je misleč, da mu bo uspel čudečni zadetek oziroma poseben strel kar v prazen gol domačinov, žogo nespretno obdržal v igri. Ramirez je bil na tleh in Marriner je žvižgal 10 ali 15 sekund po tem. Mar bi Makedonec žogo pustil zleteti z igrišča. Nato bi iz outa vrgel kamor koli in v tem času bi West Bromwich že vknjižil tri dragocene in na poseben način kar zaslužene točke ali prvo prvenstveno zmago po letu 1978. Chelsea – pocarji, genijalni v pocanju, v štrikanju, pri tem, da vnovčijo pač vsako, tudi najmanjšo caplarijo nasprotnika – klubska folklora? Je, zato vsi, ki ga nemarajo vihajo nosove. Blue Army pa hinavi in se dela, to je z dvignjeno brado bevska “…. kaj, kaj, kaj pa potem…! Vse je čisto in brezmadežno pošteno.” Terry-The-Legend-style! 😉 Končna: 2:2.

reidramirez.reuters
(vir: Reuters)

reidramirez.daveshopland
(foto: Dave Shopland)

Swansea je imel po zaostanku z 0:2 Stoke že na kolenih. Nato je zapiskal – ta se piše Madley. Igranja z roko ni bilo. Ni bilo! Res ga ni bilo. Še Chelseajanci, ki navijajo za Stoke, bi to potrdili! V predzadnji minuti je bilo 3:2, v zadnji že 3:3. Odlična tekma je bila. Mimogrede, Stoke je preko Irelanda na 0:2 povišal po akciji, ki jo navadno uprizarjata le Barcelona ali pa Arsenal! Swansea v prihodnjem krogu gostuje pri Fulhamu. Kdo si upa staviti na kar koli! Morda le na to, da bo trener Fulhama Martin Jol v primeru normalizacije razmer okrog zbranosti Swanseaja – odletel.

Fulham v Liverpoolu domačinom ni bil dorasel. Spet. Suarez je nov hat-trick zalepil kot da sadi rožice. Zelo dobro je odigral Steven Gerrard, ki je cca pripravil vse Suarezove priložnosti. Gladkih 4:1 za oster Liverpool.

Aston Villa je bila boljša od Cardiffa, nedvomno. Benteke ni zadel, a nič hudega. Sta pa po enega, fenomenalno lepega s prostega strela, Bacuna in iz gneče povsem neočarljivega Kozak. 2:0.

Res je, Jagielka je s strelom z glavo v metu ob koncu zabil prečnik, vseeno pa sta še mnogo prej Chamahk in Dikgacoi z glavama zgrešila, kar kadeti na Slovanu za hec potiskajo v mrežo. Everton je bil slab, presenetljivo slab. Z nekaj želhnobe bi jim poraz kar privoščil. Crystal Palace bo novega trenerja dobil sredi tega tedna. Na semaforju ob koncu 0:0.

Norwich je zasluženo strl predhodno vodstvo West Hama, kar pomeni, da Chris Hughton še tri tedne ne bo odstavljen. Morda pa sploh ne bo. Norwich je v zadnjih nekaj nastopih kazal znake okrevanja po bolezni imenovani “ne zanima nas, raje smo slabi in tiho ter drsimo po lestvici navzdol”. V zapisnik gre rezultat 3:1.

bardsley
(vir: Daily Star)

Sunderland se nikakor ne bo predal. Njihov novi trener Gus Poyet je, kaže že tako, položaj v svoji garderobi tako napumpal, da zdaj ekipa iz severovzhoda res deluje. Wes Brown je bil, po skoraj dveletni odsotnosti, naenkrat kar mož odločitve. Sunderlandov veteranski branilski par, ki ga Brown sestavlja z O’Sheajem, je uspel razpreti neprebojno špansko steno – Španci in drugi iz tabora Manchester City pa brez poškodovanega super Španca Silve niso bili za nič. Ok. Res je, da je Bardsley najprej – po dolgi podaji Browna – s prekrškom zaustavil Milnerja (kar je sicer tudi v mirnem času precej zahtevno, v vojnem niti ne tako zelo), nato pa s strani premagal Romuna Pantillimona. Demichelis (ex Bayern in Malaga) je bil strahotno zbegan. Še ena. Šved Larsson bi moral biti zaradi prekrška nad Javijem Garcio že v prvem delu izključen, a ni dobil niti rumenega. Vseh 11 (+3) Sunderlandovih ni prejelo niti enega kartona! Da ni sodnik skadil kaj čudnega? Sunderland je igral ok. A. Še ta, iz serije Saj ni res, pa je: ManCity – 8. na lestvici – ima po novem eno najslabših statistik v ligi, ko se menimo o izplenih na gostovanjih – štirje porazi, en remi! Mimogrede, Manchester City in Tottenham sta prva po skupni posesti v tem prvenstvu. Anyway. Na koncu je Sunderland dobil z 1:0.

Southampton je povozil Hull, ki ni imel za žemljo. Edini gol, ki ga je prejel Boruc je bil znova trapast. Skupinska obrambna zabloda! Končnih lepih domačinskih 4:1. Pri čemer najboljši, najdražji pri Saintsih sploh ne igrajo. Gaston Ramirez je povsem na stranskem tiru, Osvaldo ni v prvi ekipi, Wanyama je bil v soboto daleč najslabši med vsemi domačimi igralci! Southampton (zdaj kar 3. na tabeli) po reprezentnačnem premoru, to je čez 11 dni, potuje na Emirate – nervirat še naprej vodilni Arsenal!