(vir: AP)
Arsenal je z zmago nad šibkejšim someščanom znova uspešno pobegnil na vrh, kajti Manchester City je prvič to sezono na domači tekmi ostal brez zmage. Za to so krivi Matić, Hazard, Cech, Mourinho, Willian in še nekaj njih v modrem. Sunderland je, tako kot Everton, lepo zmagal, Tottenham sploh ni zmagal, enako kot Liverpool ne, medtem ko je Cardiff zmagal grdo, prav res. Fulham pa še grše izgubil. Stoke je odpihnil trojico+, to je Mata-Rooney-Van Persie + Moyesa. Ta runda je bila res napeta, da je bilo kaj. Še pred soboto pa jo je napenjalo bezlanje po tržnici, ki je nekatere naposled nasmejalo, večino pa razočaralo, če ne kar znerviralo.
Liverpool si zmage v Birminghamu proti West Bromwichu ni zaslužil, ali pač. McAuley, ki je bil na Hawthornsu odločno najslabši med vsemi, bi moral v drugem delu z glavo zadeti, a mu je herojstvo preprečila čudežna levopestna obramba Mignoleta. Suárez po značilnem uspešnem grebatorstvu na robu nasprotnikovega kazenskega prostora in izjemni finti ni zaključil na ravni svojega povprečja. Kazalo je že, da bo Liverpool kljub bolj mlačni igri, novemu trenerju West Broma Pepeju Melu na njegovi drugi predstavi pred domačimi navijači zadal poraz, toda – Kolo Touré je ustrelil osle, to je: na robu kazenskega je, capl, podal Anichebeju, ki je zabil za 1:1. Nigerijec, pred tedni še pri Evertonu, je po tekmi priznal, da so ga nekdanji soigralci hiteli bombardirati s smsji, trepljajoč ga po glavi, češ, priden, priden si Victor, pa če igraš za nas, ali pa za kogarkoli drugega – zabiti Liverpoolu, to je vredno pohvale.
(vir: Reuters)
Everton proti Aston Villi sploh ne bi bil v težavah, če ga po edinem pobegu gostov v napad v prvem delu Bacuna z desne strani ne bi spustil Howardu med noge. Everton je vrnil s sijajno, to je arsenal-ish kombinacijo Barry-Pienaar-Naismith, končnih 2:1 pa je postavil Mirallas s prostega strela. Fenomenalen strel v desni zgornji kot je Belgijec sprožil kar s kakih 32-ih metrov.
(vir: PA)
Swansea je kot-da s težkimi nogami spet razočaral. West Ham je bil odločno boljši. Oba gola je zalepil Nolan in to po dveh čudovitih povratnih podajah z glavo visoko-visoko letečega Carrolla. Carroll je nato v prekucu s Chicom Floresom in posledično iztegnjeno roko, ki je Španca oplazila po glavi, prejel rdeči karton. Vsi trdijo, da neupravičeno. Vseeno pa je Carroll nakazal agresijo brez žoge, ki je posledica jeze. Zaradi podobnega bejž-te-bom-kar-žvajznil, pa čeprav nasprotnika nato ni (klofnil), je bil na Selhurst Parku pred tednom izključen Hullov vratar McGregor. Slišim, da se je nekaj podobnega v nedeljo primerilo tudi Ronaldu. Moram še pogledati.
(vir: Independent)
No. McGregorjeva rezerva, veteran Harper se je nekajkrat zelo izkazal na obračunu proti Tottenhamu. To ni bila kaj posebej prida nogometna tekma. Eni in drugi so pridelovali veliko, a tudi grešili na kubik. Svoj prvi gol pred novimi navijači je dosegel Long, ob koncu bi ga tudi Jelavić, če ne bi zadel vratnice. Paulinho je lepo izenačil za Spurse, ki bi lahko iztržili več, a to bi bilo morda celo nezasluženo.
Bil sem na tekmi Fulham – Southampton. Za domačine je pravzaprav vse do konca prvega dela kazalo ok. Hangelandov strel z glavo po podaji iz kota je Boruc z levjim posredovanjem komaj ubranil, dva zaporedna strela Benta precej od blizu tudi. Nastaviš telo in Bent nima več kaj. Vsaj tako je mini pravilo. Se je pa zdelo, da bodo Fulhamovci po odmoru še bolj stopili na plin, torej, da bo že kaj z njimi. Pa ni bilo nič. Prva kontra Southamptona v drugem polčasu – 0:1, Lallana. Točno 5 minut pozneje so gostje res pametno odigrali še en hitropotezni napad – 0:2, Lambert. In še 5 minut za tem je Rodriguez virtuozno sprejel prav takšno Lambertovo dolgo podajo po levi, jo urezal mimo dveh Fulhamovcev do roba kazenskega in od tam sprožil eno fantastično zakrivljeno-in-neubranljivo v Stekelenburgov levi zgornji kot. Ko vsak izmed gledalcev ve, da Southampton igra inteligentno. Vrhunsko! Novi pri Fulhamu so bili sicer ok. Raje, nova na igrišču sta bila še kar znosna: Holtby, posojen pri Tottenhamu in defenzivec Kvist, ki je prišel iz Stuttgarta. Trije preostali novi Fulhamovci, to so Heitinga, Mitroglou in Lamell Cole pa bodo morali biti še boljši, ko bodo dobili priložnost in se uvrstili v postavo, seveda. Če ne bodo, bo Fulham letel iz Premier lige. Rene Meulensteen je bil po tekmi kar na mestu. Kolikor sem ga opazoval na tiskovki po tekmi in kakor sva se pozdravila – tip je ok, zelo prijazen, sploh ni histeričen ali tečen. Fulhama bi mi bilo kar žal. Naj se, res, malo zberejo, še posebej v obrambi, kjer so kot kure. Ma dej, no. Fulham, ne ga biksat, oštja.
Na tej točki so zdaj teorije in ugibanja lahko tudi bombastična. Vseeno pa matemat’ka tu nič ne skriva. Razlika med zdaj poslednjim Fulhamom in dvanajstouvrščenim Swanseajem je samo 5 točk. Ena zmaga v gosteh, na primer, ali pa vsaj dve zaporedni zmagi doma – in tudi zdaj najslabšim trem (poleg Fulhama sta to še Cardiff in West Ham) se bo spet lahko smejalo. Vražja gneča je na dnu premierligaške razpredelnice. Vražja!
Cardiff je na domači zelenici proti Norwichu nujno potreboval zmago. Gostje so zato, zagotovo nalašč, povedli že v 4. minuti. Cardiff je v drugem polčasu spacal, ampak res spacal, dva zadetka. Nato pa je bil spet v naletu Norwich. Kako, da ti niso izenačili ali pa celo povedli – to je vprašanje za komisijo tam zgoraj! Neverjetno, kako se jim ni posrečilo stisniti vsaj enega. Craig Bellamy, ki je s prvim ligaškim golom v tej sezoni prestavil mejnik – postal je prvi igralec, ki je v Premier ligi zabil že za svoj šesti klub – je po koncu povedal, da je bila tekma zelo zelo čudna. Niti Cardiff niti njihovi navijači, po njegovem mnenju, niso bili to, kar navadno so. Iz tega najbrž sledi, da bo s Cardiffom do konca vse ok, je rekel super-ultra optimist. Jaz pa tega ne ponovim. Zakaj ne? Ker je brezveze. Cardiff je v nevarnosti. Edino to lahko ponavljam.
(vir: Getty Images)
V soboto je zverinsko pihalo na Britannii. Adam je od daleč, toda po blaznem odboju žoge od Carricka, prvi zadel v mrežo. Drugič se je to zgodilo, ko je Van Persie lepo izkoristil podajo Mate. A le 5 minut zatem, v 52. minuti je spet po žogi brutalno žvajznil Adam in bilo je končnih 2:1. Rooney je iz prostega strela ob koncu s pomočjo letečega Begovića lahko vknjižil le strel v štango. Unitedova napadalna extra-flešerska trojka ni posebej utripala. Mogoče majstrom res nekolikanj delam krivico. Dejstvo je, da ManUnited ne morejo biti samo trije spredaj. Pri njih je treba pošraufat še tudi zadaj in na sredi. Ok, bil je dež, pihalo je strupeno, za šminkerje sploh neugodno. Ah. Poškodovala sta se Jones in Evans, kar je pa itak totalno neugodno. Vseeno izjava Davida Moyesa, trenerja Manchester Uniteda, po tekmi, da “ne vem, kaj bi lahko še storil”, ni posebej ohrabrujoča. Fino bi bilo, če bi, torej, če bi Moyes vseeno vedel. Hm?
(vir: Reuters)
Zelo dobro pa je vedel, kaj počne in kako bo Sunderland pripravil na nov zmagovalni podvig, beri zmago nad najbolj za-vrat-mu-pregriznit nasprotnikom, Gus Poyet. Newcastle je padel doma in to s prepričljivih 0:3. Po 92-ih je Sunderlandu sosednji Newcastle uspelo sprašiti trikrat zapored. Newcastle je bil res šibek v vseh ozirih. Zelo se je poznala odsotnost Yohana Cabayea, ki pa se v Newcastle v tem življenju najbrž ne bo več vrnil. Za 20 in nekaj milijonov funtov v PSG odprodani vezist je Srakam resda priskrbel dobro obtežen ček. A je zaradi tega dva dni pozneje odstopil njihov športni direktor Joe Kinnear. Ta je itak en vosu. Za Cabayea ni zrihtal zamenjave, meddrugim. Vprašanje tudi, če sploh zna izgovoriti njegov priimek ali ime, haha. Pred pol leta sodeč po posnetku ni znal!
V soboto Newcastle piči na Stamford Bridge, kjer ga vedno, ali pa kar tradicionalno dobro zaserje Chelseaju.
(vir: AP)
Mourinhov Blues je na Etihadu pokazal zobe. Oscar ni bil v prvi postavi, tako da sta naprej z ekspresnim Hazardom po planu urno letela le še Ramires in Willian, Eto’o pa itak. Toda ključen je bil par pred zadnjo linijo gostov, tokrat v sestavi Luiz-Matić. Pellegrinijevi so se kompletno usrali. Pri domačih je poleg Nasrija in Agüera manjkal Fernandinho. Ni bilo dvoboja lani in predlani dveh carioca-genijalcev iz Šahtarjevega agregata, torej mid-field dvoboja Fernandinho-Willian. Silva je bil nekam zadržan, Yaya Touré enako. Ivanovič jo je počil po tleh s kota kazenskega in tri pike je na veselje Arsenala pospravil Chelsea. Manchester City – prvič brez zmage letos v prvenstvu doma – je zdaj na drugem mestu, točkovno poravnan s “konjičem”, kot svoje moštvo označuje Mourinho. Tavelika konja sta v Portugalčevi domišliji, obviously, Arsenal in ManCity.
(vir: BBC)
V nedeljo se je Arsenal lagano spravil na Crystal Palace. Po prvem polčasu je res čudovito-glasna falanga gostujočih navijačev na Emiratesu lahko upravičeno še upala na mikro-čudež, a se je ta razblinil že po minuti in pol nadaljevanja, ko je po čarobni diagonali Cazorle strelec postal povratnik po petih mesecih poškodbenega statusa Alex Oxlade-Chamberlain. Tahitri-tamali je po lepi dvojni kombinaciji z Giroudom globoko v polju na levem boku in pogumnem dribling-šprintu vehementno zabil še drugič. Tekma je izpadla kot fin sprehod po skoraj-že-spomladanskem londonskem sončku, čeprav bi Jerome vse skupaj kaj lahko ferderbal, če njegovega strela z glavo z dveh metrov ne bi mirakulozno odbil domač golman Szczęsny ali po novem v zajebanciji kar Sir-Cheesny.
Arsene Wenger je po tekmi pojasnil tudi, kaj je pravzaprav v ozadju Arsenalove nove okrepitve, to je natančno v trtici Šveda Kima Källströma. Ob tem pa je rekel tudi, da bo ponedeljkovo tekmo na Etihadu po teveju pozorno spremljal, saj ga zelo zanima, kaj počno njegovi konkurenti. Najbrž jo je res. Opisal sem jo maloprej. Mislim si, da je bila tudi gospa Wenger po njej enako vesela kot navijači Chelseaja. Ali pa še bolj. Verjetno je bila bolj, bolj 🙂
