(vir: Getty Images)
Padlo je 42 golov – torej drugo golgetersko najbolj plodno kolo v zgodovini Premier lige – med temi sta padla dva s predpono mega- in pro-padel je Andre Marriner, ki ni zaupal nikomur, tako da je naposled izbral napačnega. Kaj bi želeli še več?
Resnica je, da je izbira neresnice ostala nekaznovana. Sodnik Andre Marriner bo sodil že spet prav ta prihajajoči konec tedna. Na tekmi na Stamford Bridgeu je izključil napačnega. Oxlade-Chamberlain se je hrabro pognal za žogo, ki bi itak šla mimo. Pri tem je iztegnil levico. Žoga jo je oplazila. Namesto njega je bil izključen Gibbs. Drugi in prvi sta sodniku povedala, kdo je bil, kdo je bil kriv. Stranski sodnik krivca za igranje z roko ni opazil. Vse živo in nekaj sto (mrtvih, a prižganih) monitorjev, ekranov, plazem na Stamford Bridgeu je takoj vedelo, da Gibbs pač ni bil. Milijarda ljudi, ki je tekmo gledala bodisi nekaj metrov ali pa nekaj sto tisoč kilometrov stran od stadiona je vedelo, za kaj gre. Le Andre Marriner ni. Ni vedel. Nekateri pravijo, da je pri rezultatu 2:0 oziroma, nato po uspešno izvedeni Hazardovi enajstmetrovki, 3:0, želel le pomagati Arseneu Wengerju, in je temu na igrišču naklonil napadalnega vezista in ne branilca. Spodobilo bi se, kajne, da bi Arsenal nato začel loviti zaostanek. Pa ga ni. Arsenalovci so po znanem vzorcu (v tej sezoni so ga že demonstrirali na Etihadu in na Anfieldu) vrgel top oziroma puško v koruzo in čakal, da nevihta mine. Minila je pri rezultatu 6:0, kar je najhujši poraz Arsenala na londonskem zahodu v zadnjih treh stoletjih, jasno. Vprašanje je, ali je Arsenal sploh že kdaj igral tako slabo kot v soboto. Mogoče pa je res. Ok. Še ena rahlo bosa je ta, da je vse tri brutalne poraze (na teh je skupaj v mrežo prejel 17 kosov), doživel na tekmah, ki so se začele 45 minut po poldnevu. Arsenalovci torej ob petkih ne morejo zaspati prej. Zgleda, da je tako! In potem se jim to pozna.
Arsene Wenger ga v resnici res malo serje. Ena od resnic je seveda tudi ta, da od odhoda Patricka Viere, Topničarji v vezni vrsti niso imeli kake resne postave – mislim na enega do dva robustneža tam pri kakih 190-ih, ki bi stvari pucala sproti in temeljito. Liverpool, Manchester City in Chelsea – sploh z Matićem – tak tip nujnega kadra imajo.
Vseeno pa. Če plan A ne deluje, mora biti v rokavih plan B, če se tudi ta nekako ponesreči, ti pač ostane boj, ostane ti grizenje do konca. Arsenal tega ne zna, ne zmore, noče. Res, kot razvajene babe so, ki zaradi dveh petkovih kotejlov prespijo ves vikend. Kind of.
Wengerja ni bilo na press konferenco po tekmi, ki je bila njegova 1000. na čelu Arsenala. Ista zgodba. S’rota. Mnoge cajtnge je njegov nenastop stal dvo- ali štiri-stranske zgodbe. Arsene, pripravi se na povračilne ukrepe.
(vir: Getty Images)
Hull je doma dokaj gladko frderbal West Brom. Nekdanji napadalec slednjih, od januarja pa špica Hulla Shane Long je zabil enega, pred tem pa je – to je kar res – tudi odigral enega – mislim na fingiran padec v kazenskem in posledično soft 11-metrovko. Še bolj gladko je Stoke, predvsem na krilih, skoraj dobesedno, zagretega in hitrega Dunajčana Arnautovića demoliral Aston Villo. Na Villa Parku, se ve. Stoke bi lahko ob koncu te sezone postal najbolje uvrščena osrednje-angleška ekipa v Premier ligi. Do zdaj Stokeu kaj takega še ni uspelo. In pa. 1:4 na Villa Parku je bila šele druga zmaga Stoke v gosteh. Prvič so prav to storili avgusta na Upton Parku.
(vir: Getty Images)
Še ena malce čudaška. Manchester United je po učinku na gostovanjih najboljši med vsemi! V soboto pozno popoldne je ravno tam, na Upton Parku brez težav stresel West Ham. Wayne Rooney ga je z volejem zatlačil iz sredine. Vsi z neprekurjenim spominom so takoj pomislili na tisti Beckhamov gol proti Wimbeldonu. Rooneyjev je bil boljši, pravi večina. Ali pa ne. Nima veze. Ne bi pa potrdil, da je bil kar tako Tetteyjev slabši. Norvežan Alexander Tettey jo je žvajznil z extra hrustljavim volejem malo z leve strani, s kakih 30-ih metrov – baaaam! Fenomenalen strel! Sunderland je bil na Carrow Roadu itak brezvezen. Norwich se je zdaj že pošteno odlepil od roba prepada-izpada-prepada, tega brezna pač.
(vir: Action Images)
Manchester City je petardo podtaknil Fulhamu. Tudi na tej tekmi je Yaya Toure zadel prelepo. Newcastle je v zadnji minuti premagal Crystal Palace. Zegn, pravzaprav. Everton je bil krepko boljši od Swanseaja, čeprav je bilo ob koncu 3:2.
Tottenham je z borbeno igro komaj komaj ugnal Southampton. Tako kot so domačini stopnjevali tempo, so gostje pešali. Kar malo mi jih je žal. Soldado je bil res dober, Eriksen pa mogoče še boljši.
(vir: Action Images)
Je pa Liverpool v slogu v gosteh zmečkal Cardiff, ki je je nekaj malega repenčil in dvakrat celo vodil na začetku, a je potem Suarez naredil svoje, enega je dodal Sturridge in vse skupaj je izgledalo kot ob koncu rekreacije v telovadnici, ko že nihče nima več moči vračati se nazaj ali loviti edinega še zagretega za stvar. Suarez je po tekmi povedal, da “smo kar v redu, igramo dobro, v nogometu sicer nikoli ne veš, a vseeno, mi bomo zmagovali še naprej, ni problema!” Morda kaka replika iz Wengerjevega kabineta?
(vir: Getty Images)
V torek in v sredo imamo spet deu! Na twiterju @ambrofuzbal se bomo šli verbalno streljačino na tem, kako res je, da Moyes kuje uslugo Mourinhu! V torek se v zaostalih tekmah merijo: Manchester United vs Manchester City, Arsenal vs Swansea in Newcastle vs Everton, v sredo pa sta na vrsti še, tudi zaostala, obračuna West Ham vs Hull City in Liverpool Sunderland. Sklep: Za nov, to pomeni za 32. krog bomo pripravljeni še bolj kot smo si kadar koli mislili, da bi bili lahko. Še Arsene bo – po tekmi proti ManCityju – prišel in povedal, ziher bo 😉