Obračun 5.kroga: Je Chelsea dokončno fuč?

Manchester City je tokrat zmagal res srečno, na skrivnostnem pospešku ostaja Leicester, medtem ko je Liverpool pričakovano klecnil na Old Traffordu, kamor se je vrnil De Gea. Chelseaju je najprej crknil kompjuter, brez tega pa itak ni življenja, kaj šele uspehov.

Uvod v vikendaško blaznico a la Premier liga je bil veličasten. John Stones je povsem mirno blokiral in celo driblal svoje nesojene nove soigralce ter poleg Rossa Barkleyja postal najbolj zaslužen zato, da je komaj pet strelov na Begovičeva vrata postal nov visok že tretji sezonski poraz lanskih šampijonov. Chelsea je z novim flopom zdaj na 17.mestu, pri čemer je tako zanič prvenstvo nazadnje začel pred 28-imi leti, ko je bil ob koncu 14. Problem, ki pesti Chelsea je ta, da zadnja linija preveč sili naprej. Ali drugače, Chelsea po inerciji – kao, zdaj gremo mi taveliki zmleti njih tamale – ni več naslonjen nazaj. Ali še drugače. Ko se razblini tudi senca famoznega busa, Chelsea nasprotnika le mukoma potepta. Everton se mu je v soboto – zelo preudarno in zbrano – zoperstavil s klasično chelseajansko postavitvijo in semi-hinavsko izvedbo. In taka taktika, priznajmo si, znervira vsakogar soudeleženega v dvoboj, ne le fuzbalski.

Ivanović bi namesto z rokama na hrbtu moral posredovati tako, da bi se (ob podaji za prvega in strelu za drugi zadetek domačih) pošteno zabrisal po tleh in Naismith bi na svoj naslednji hat-trick čakal, najbrž, še nekaj let.
Pravzaprav se strinjam z Mourinhovo oceno, da Chelsea ne igra slabo, le moment ali obdobje mu nekako ni naklonjen. Lani marca je enako travmo preživljal Manchester City. Jose Mourinho je razkril, da je pred zadnjim “tactical meetingom” na Goodisonu trokiral klubski računalnik, zato so sejo izvedli po alternativni metodi. Šment, namesto željene digi-zmage je prišel polnozrnat analogni poraz.

Sesutje Maccabija v sredo v Ligi prvakov je zdaj nujnost. Analogija s položajem pred osmimi leti, ko je le po enemu ligaškemu porazu in nato domačemu Champions-League-remiju proti Roseborgu sledil Mourinhov odstrel, je neizbežna. Še Klemen Klemen zna povedat “na napakah se uč”. Torej. Vse bo ok, Slovenian_Blues, panika je odveč. Pa tudi Jose se bo pomirli, saj se mora. Upajmo, da je bil izbruh jeze, ki ga je po sobotni tekmi namenil kolegu Martinezu, češ, da ga je ta z zavlačevanjem pri podajanju izjav v radijskem in tv studiju, nesramno pustil čakati pred vrati le teh, za nekaj časa zadnji v nizu njegovih famoznih avto-paranoj ali fajtov z mlini na veter. Poleg tega pa še: Matičev gol je bil beauty, Nemanja, ti le žvajzn kdaj-pa-kdaj še kakšno tako!

Uau-zadetka Matića in Bentekeja na žalost nista dala, kot pravjo Vipavci, suoka, to pomeni soka. Je bil pa res zelo zanimiv premierni gol Anthonyja Martiala – za končnih 3:1 na d-derbiju -, ki je vražje spomnil na slalomski prodor plus plasiran gol Thierryja Henryja na tekmi proti Liverpoolu v sezoni 2003-2004. Vsi vemo tudi, da Martial in Arsenalova legenda izhajata iz iste jugozahodne pariške občine Les Ulis in da sta oba v Anglijo prišla via Monaco.

simon-mignolet-liverpool-manchester-united-anthony-martial_3350199

No. ManUnited se je v drugem delu tekme na Old Traffordu nekako zbudil in končno prepričan v sposobnost lastnih jajc povozil švohoten Liverpool. Kot da se pred dvema tednoma ni zgodilo oz. dogajalo nič, je odlično branil David de Gea. Martial pa je v zadnje četrt ure ves svet res spomnil na zlate čase brzinskih prodorov po krilnih linijah, ki so proslavile zadnji dve dekadi historiata Manchester Uniteda. Prvi polčas tega derbija je bil sicer izrazito beden. V resnici je bila to zelo slaba reklama za Premier ligo in popolna negacija vsega hypea okrog tega, da so obračuni med najuspešnejšima angleškima teamoma nogometni vele-spektakel. No more!? Če ni vpletenega Chelseaja, je dolgcajt, hahahaha! Premier liga je žajfnca, kaj pa drugega 😉

Anyway, Van Gaal ima zdaj pod pasom že tri Rodgersove ligaške skalpe. Ni pa dvomov o tem, da bosta vrnitvi kaznovanega Coutinha ter poškodovanih Sturridgea in Hendersona povsem spremenili Liverpoolov fejs.
Pričakovano kakovostno sta se kresnila prva dva, Crystal Palace in Manchester City. Domači so se izjemno borili in goste v prvem delu ves čas opozarjali, da bi manjko Davida Silve na desni težko privedel do njihove prevlade. Scott Dann bi moral biti zaradi kar pasje brce v Aguerovo koleno izključen. Še prej je Pellegrini ponorel, ker je kolega Pardew zaradi kritičnega (in potencialno nevarnega) vdrsa Yaye Toureja, poletel v njegov obrobni prostor. Managerja, ki sta v v preteklosti že kokodakala en na drugega, sta si kmalu športno segla v roke. V drugem delu je bil Samir Nasri bolj natančen, Jesus Navas je zgrešil priigrana prazna vrata, naposled pa je po Nasrijevem šutu in odboju domačega golmana McCarthyja žogo v mrežo pospravil rezervist, 19-letni Nigerijec Kelechi Ieanacho, ki je kot najbolj obetaven mladi afriški fuzbalist k Cityju dejansko prestopil že lani. Bojda za ene 300 jurjev funtov. Gostje so zmagali za las (v sodnikovem podaljšku), pa vendar zasluženo.

theowalcott

Stoke, ki je prvenstvo začel najslabše dokar je v Premier ligi, je kompletno počepnil na Emiratih. To tej tekmi več tu.

V svoji novi-stari ekipi sta bila sorazmerno uspešno vrnjena Saido Berahino in Victor Wanyama, ki sta bila ob še koncu minulega meseca prepričana, da zapuščata West Brom oziroma Southampton. Gostje so zabeležili zaznavno višjo posest žoge, a gola niso uspeli zabiti. Skrajno zanimiv je bil tudi odziv trenerja Tonyja Pulisa na navidezni prekršek branilca Matta Targetta nad Cullumom McManamanom. Še na posnetku je bilo videti, kot da je gostujoči branilec surovo pokosil domače krilo, dejansko pa je slika z drugega kota dokazala, da se je McManaman sam vrgel čez Targetta. Izgledalo je tako, kot da je prvi nekako nagonsko padel, saj je podzavestno že najbrž čutil, kako ga je nasprotnik spodnesel. Šlo je res za centimetre. Sodnik je vse skupaj resnično detektiral lasersko natančno in pravilno reagiral. Po drugi plati pa se mi je zdelo, kot da McManaman ni padel 100% namerno, pač pa prej zaradi strahu pred nevarno brco. Pulis je sodnika pohvalil, kar je ob takih primerih redka fair-play gesta.

cullum

Swansea je bil presenetljivo slab v gosteh proti Watfordu. Tekmo je odločil gol v treh potezah, strelec je bil Odion Ighalo. Valon Behrami je bil zaradi sestopa na koleno Adrewa Ayewa izključen v 64.minuti. Vse skupaj je izgledalo prav svinjsko, čeprav se mi zdi, pa ne da bi opravičeval grd favl Kosovarja, da je Behrami sprva namerava zagraditi žogo in bil pri tem šlampast, ravno tedaj pa mu je pod podplat pridrsal Ayew. Behrami sicer ne izgleda tako, kot da bi nasprotnike le božal, vseeno pa je bil to zanj prvi rdeči karton v 63.premierligaških nastopih. Tip, čeprav je vezist-destruktivec, ni grobjan, sploh ni. Važno je, da je Watford nato zdržal do konca in vknjižil prvo zmago.

Norwich je – tako kot lani dvakrat v Championshipu – vehementno razvozil Bournemouth, ki že počasi prehaja na dihanje čez škrge, se bojim.

Tottenham je značilno bolj kondicijsko nabildan ob koncu pričakovano zaspane tekme odpravil domači Sunderland. Defoe bi svojemu nekdanjemu klubu moral gol zabiti že v prvem delu. V drugem je dva čista strela z bližine zapravil Harry Kane, ki do sedaj v ligi mreže še ni zatresel. Tottenhamova igra, se mi zdi, je še za malenkost bolj rigidna kot pa lani. To pa ne obeta nič dobrega. Sumim, da bo obe naslednji prvenstveni (doma se pomeri proti Crystal Palaceu in nato še proti ManCityju) izgubil. Na srečo imajo Spursi ta četrtek Kazahstance Qarabag na sporedu Lige Evropa doma.

leicester

Po grenkem porazu v Leicesterju je bil Villin strateg Tim Sherwood praktično v solzah, njegova nezainteresirana izjava za BBC pa je postala viralna uspešnica. Aston Villa je prvič po desetih letih zapravila vodstvo z 2:0, natačneje z 0:2. V prvem delu je bil cagav Leicester, nato pa se je prav skrivnostno napumpal, tako da Villa zadnjih 20 minut sploh ni vedela kaj bi sama s sabo, kaj šele, kaj bi z žogo. In potem je začelo padati po njej. V zadnji minuti je predložek čudežno izkoristil 163 cm visoki Nathan Dyer. Najprej je posojenec iz Swanseja žogo res zadel z glavo, tako da je ta odskočila v mrežo, za “tenkju, ti bom že dal tamau” pa sta ga takoj zatem v sendviču brutalno zbila – oba za tri glave višja – golman Brad Guzan in branilec Alan Hutton. Dyerček je čudežno ostal pri zavesti in se verjetno še zdaj z nasmeškom zahvaljuje Fortuni. Leicesterjev šou sta v bistvu sfurala Alžirec Riyad Mahrez, ki je Villičarje obračal za zabavo, in Jamie Vardy, ki šprinta tako zagrizeno, da se mu pred očmi vse skupaj najbrž že kar malo krivi. Leicester je na lestvici zdaj spet drugi, štiri pike za ManCityjem.

Precej zanimiva je zdaj statistika, ki – sicer je ta za moj okus malo brez veze, a vseeno – povzema zaključek lanske sezone in temu prišteva izkupičke posameznih klubov v prvih petih krogih te nove. Manchester City in Leicester suvereno vodita, Leicester pa je po nekaterih parametrih celo boljši od Cityja. Manchester City je s sobotno zmago nanizal pet zaporednih zmag na gostovanjih – to mu je nazadnje uspelo leta 1912. Leicester pa je že devet premierligaških tekem nepremagan – klubski rekord. Medtem ko je Chelsea tudi po tem štetju (april + maj + avgust + pol septembra) še enkrat več uboga sirota.

V zadnji tekmi kroga je West Ham doma zelo navdahnjeno zmlel Newcastle. Gostje so bili eno samo mečkanje, pri čemer so na gol domačinov sprožil le branilec Daryl Janmaat. Zanimivo je, da je v enem mesecu ali v štirih tednih Newcastle v vrata nasprotnikov tako vsega skupaj brcnil le trikrat. Vsakič je to storil Nizozemec Janmaat. Z drugimi besedami, Newcastle je slaboten, zato razen dveh zadetkov na otovitveni tekmi sezone (2:2 proti Southamptonu) do sedaj ni pridelal – njihova kartonažna je izjema, 2 rdeča in 13 rumenih na petih tekmah – še čisto nič. Polega teda so na tekmo na Upton Parku skoraj zamudili – njihov bus je obstal v prometnem zamašku, tako da so Srake zadnji kos poti, cca 1 km, do garderob prepešačili. West Ham pa so, in to je bilo zanje še kako pomembno, zabeležili prvo domačinsko zmago. Oba gola je zabil Dmitri Payet, veliko volje pa je, kljub nekaj napakam pri oddaji žoge, pokazal posojenec iz Chelseaja Victor Moses, ki je, kot vse kaže, za Kovače zelo dobrodošla okrepitev.

diamanti

. . . . . . . . . . .