Po 19.krogu: Vse odkrito že na pol poti

Pol premierligaške dirke smo že preživeli. V finalnem predbožičnem krogu sta dejansko zmagala dva. Manchester City je prednost pred otročjim sosedom povečal na 13 točk. To pa je najvišja razlika med vodilnim in prvi zasledovalcem, od kar se v Angliji špila profi fuzbal. In za kar dolgo dobo gre, saj je počasi govora že o poldrugem stoletju. Spurs so bili spet ti novi in ne klasični Spurs. 30 ur pred polnočnico so s sexy zmago vnovič prehiteli Arsenal. Tretjega viteštva v tem kolu ni bilo opaziti, prej kaj nasprotnega temu.

Ne posebej krvolični Manchester City je pritiskal in počasi lomil Bournemouthov oklep. Gostje so bili izjemno marljivi brez žoge, a jim je prvega in tretjega Sergio Aguero dal s streloma z glavo, in to po milimetersko natančnih podajah s strani. Druga dva zadekta pa sta bila tudi zrcalno simetrična. Podaji sta rahlo s strani hladnokrvno s streloma po tleh zaključila Raheem Sterling in ob koncu še Danilo, ki je tako zabil svojega deviškega za Manchester City. Lepa nov, seveda znova rekorda zmaga za najverjetnejše nove prvake. Pričakovana in zelo mirna. Kmečka kalkulacija, ki nas tišči zdaj je: Manchester City bi moral v preostalih devetnajstih obračunih izgubiti najmanj petkrat. Če se bo to zgodilo, bo prvak United, ojoj, hihihi.

Cool tekma se je odvila v Leicesterju. Te sobotne večerne bodo v prihodnje še bolj pogoste, z letom 2019 pa že redne. Navijačem Manchester Uniteda bo gostovanje na stadionu King Power v spominu ostalo po trpkem, pekočem ali skrajno ne cool zaključku. Leicester City je igral odlično, toda rušilnost Manchester Uniteda se je zlahka pokazala, a le v intervalih, ko je bil izpolnjen en pogoj. In ta je nastopil, ko so Unitedovci dvoboj prijeli bolj trdno oziroma izkazali več moškosti. Jose Mourinho je po tekmi značilno udaril po lastni ekipi. Svoje igralce je označil za otročje in nezrele. A koliko je ta pripomba (ali je bila kaka njegova podobna v preteklosti) nevarna, specialec ima v resnici prav. Še zlasti po drugem rumenem kartonu in izključitvi Ganca Daniela Amarteyja je bilo že kar smešno opazovati Unitedovce, ki so se pred Kasperjem Schmeichelom namesto, da bi mu zabili tretjega, praskali po riti. Vsak starešina bi ob opazovanju tega početja izgubil živce. Harry Maguire je z idealnim mini-strelom izkoristil veličastno podajo Marca Albrightona, ki je zletela točno tja, kjer je manjkal defenzivni skok Chrisa Smallinga, ki se je nekaj sekund pred tem poškodoval. Splet nesrečnih okoliščin za Manchester United na celi črti. Ok. A ne pozabimo, da je bil prvi zadetek Jamijea Vardyja (ter poprejšnji pobeg v kontro in podaja Ryihada Mahreza) res občudovanja vreden. Po izpadu iz Ligaškega pokala in po poprejšnjem remiju Chelseaja na Goodison Parku, bi bila Unitedova zmaga zlata. Angleško nogometno komentatorstvo se zdaj namesto z stanjem v Premier ligi znova zamuja pri tem, kak kmet je Mourinho, ker ima sam ves čas na koncu jezika mantro o tem, kakšni kmetje so vsi, ki niso Mourinho.

Jordan Pickford je branil pričakovano izvrstno. Pedro, Eden Hazard in Marcos Alonso so mu z ne najbolj optimalno clijanimi streli končno dnevno oceno njegovih posredovanj avtomatično zvišali. Pickford je bil nemočen edino ob akciji, ko je Ashley Williams zadel v lastni prečnik ter že na začetku, ko mu je na golovi črti z dvojnim posredovanjem drmatično asistiral Phil Jagielka. Zaradi suhoparnega obleganja domačih vrat je bila tekma sorazmerno dolgočasna. Pristaši Chelseaja so imeli še zlasti v drugi polovici spremljanja dvoboja dovolj časa, da so se meddrugimi lahko spomnili Diega Coste, ki je iz podobnih uspavank v minulih sezonah znal narediti cirkus. Največkrat je v takih primerih tekmeca, in Everton je vsaj dvakrat, kar sam zgrizel in tako pridelal zmago.

Harry Kane je v letu 2017 zabil že 36 ligaških golov, kar ga že vršča med angleške rekorderje. Če bo v torek na Boxing Day v impresivno zbriko dodal še enega, bo padel rekord Alana Shearerja iz leta 1995. Ali še drugače. Kane je v Burnleyju dosegel že 7. hat-trick v iztekajočem se letu, 6 od teh je bilo premierligaških. V prvem delu je Kane izkoristil 11-metrovko. Pred tem je Kevin Long storil prekršek nad Delejem Allijem, in to prekršek o katerem s govori. Alli je v trenutku, ko je začutil, da se njegovemu stegnu bližal Longov že kar malo padal. Vseeno je maloverjetno, da bi bil Alli zaradi tega kaznovan enako kot je bil pred tednom Manuel Lanzini. Moussa Sissoko se kmalu zatem ni izkazal v obračunu 1-na-1 z golmanom Nickom Popeom. Burnely se je trudil, a kaj posebnega od sebe v smislu čistih šans ni dal. Po pavzi je bil v brezmadežni poziciji za dosego gola tudi Heung-min Son, ki pa je zelo netipično nabil čez prečnik. Korejcu je podal v napad pobegli Serge Aurier, ki je bil v prvem polčasu vsaj enkrat skoraj-usodno površen pri sprejemu žoge še na svoji polovici. No. Je pa Sissoko v 67.minuti čudovito zaposlil Kanea, ki pa je izkoristil neposreden dvoboj s Popeom. Kaneova dnevna golgeterska obsesija se je zaključila v 79.minuti, ko si je Tottenhamov zvezdnik asistiral kar sam in s strani perfektno natančno in močno zaključil z levico.

Arsenal in Liverpool sta ponudila fenomenalnen petkov derbi. Super začetek Liverpoola je soupadel z novo štartno super emplozijo Arsenala, ki v velike tekme vstopa plah kot vrabček. A ko se je pričakovalo, da bi Liverpool rezultatsko konkretno potegnil ali pa se vsaj obrambno vkopal in posel na Emiratih zaključil, se je zgodila erupcija Arsenalove napadalnost. Nato pa še en nov obrat ter Firminov zadetek za končni remi. Ok. Da Jürgen Klopp nima nikakršnega smisla za pravočasen taktični eklips, je znano. Vseeno pa bi nedavna lekcija požrta v Sevilli morala zadostovati. A ni. Enako res pa je tudi, da so Arsenalovci na koncu zakockali zmago, pa čeprav jim tega sploh ne bi bilo treba. Vedeli smo, da bo na tem obračunu veliko golov, da bodo obrambne linije na preizkušnjah – in tako je res tudi bilo. Bila je to ena najbolj razburljivih tekme tega prvenstva. Boj za 4.mesto je zdaj zelo očiten. Liverpool, Arsenal in Tottenham so sami krivi, da so se znašli tam, kjer so se. Na pomlad bo njihov parcialni troboj najbolj zanimiv del Premier lige.

Henri Saivet je bil neposreden krivec za prvi zadetek Marka Arnautovića že na začetku tekme na London Stadiumu. Toda prav Senegalec je z lepo izvedenim prostim strelom stvari kar kmalu izenačil. Newcastle se nato upehal. Še v prvem delu so Srake dvakrat nabile v okvir Adrianovih vrat, medtem ko je Michail Antonio nesramno zapravil odlično priložnost. Z glavo je nemoten streljal kar nekam. Zato pa so bili igralci Newcastle bolj natančni in razgreti tudi takoj po odmoru. Po dveh sijajnih kolektivno navdahnjenih kontra-napadih so Srake že vodile z 1:3. Andre Ayew je sicer kmalu nato znižal po gneči pred vrati Roba Elliota, ki je sledila poiskusu z glavo Andyja Carrolla. Toda bolj tragično za Ayewa je bil falitek 11-metrovke pri izidu 1:2. Morda je vseeno šlo za pravico-izkazico, kajti prekršek nad Antoniejem nemara ni bil storjen v kazenskem prostoru, pač pa na njegovi črti.
V zadnjih dobrih dvajstetih minutah dopadljivega srečanja West Ham ni zmogel nič več. Tako je prva zmaga za Newcastle po treh mesecih postala resničnost. Zasluženo.

Če bi Salomon Rondon je dosegel gol s točno bele točke, kjer se je znašel neoviran, bi bil začetni zadetek Joeja Allena, ki je sledil prikupni kombinaciji, že izenačen. A so West Bromwichevci – ki naj bi se sredi tedna med sabo resno spreli v kantini v svojem vadbenem centru – Ericu Maximu Chuopo-Motingu v zadnji minuti prvega polčasa dovolili, da je svoje navijače prepričal v to, da pa je danes vendarle njihov dan. Rondon je v 51.minuti sicer znižal na nestanovitnih 2:1, in to po dolgi podaji Jamesa Blunta. Ves drugi del so bili gostje blizu, a obenem še kar daleč od izenačenja. Tekma je bila zelo raztrgana in občasno celo kaotična. Eden od zadnjih domačih proti-napadov je stvari znova in dokončno postavil pokonci. Na 3:1 je povišal Ramadan Sobhi. West Bromwich se ne more izkopati iz krize. Tudi trener Alan Pardew ne deluje kot posebej zagret ali optimističen rešitelja za zdaj na lestvici zelo ogroženega predzadnje uvrščenega teama.

Po dveh začetnih poskusih Androsa Townsenda od daleč, je Luka Milivojević iz 11-metrovke Crystal Palace – to bilo že v drugi tretjini obračuna – povedel v zasluženo vodstvo. Pred tem je po prekršku v kazenskem prostoru padel Ruben Loftus-Cheek. Tudi Chelseajev posojenec je malenkostno pripomogel k lastnemu pristanku na tleh. Tekma se je nato precej razživela in na obeh straneh je bilo zabeleženih nekaj lepih šans. Napetost je sprostil odličen strel Jordana Ayewa, ki je po usnju usekal malodane z ihto. Klubska legenda in še vedno aktiven igralec Leon Britton, zdaj v vlogi v.d. trenerja Swasea Cityja, je bil z doseženim zadovoljen, prav enako pa tudi Palaceov strateg Roy Hodgson.

Svojo prvo zmago v osmih tekmah je pošteno izklesal Brighton, ki se je naprezal, da ga je bilo veselje gledati. Domačini so imeli nadpovprečno veliko šans. Heurelho Gomes bi lahko posredoval bolje, ko mu je pod roko v mrežo ušla bomba edinega strelca Pascala Großa. Nekaj obetavnih hitrih napadov je zmogel tudi Watford, a so bili zaključki teh nervozno-površni.

Takoj na začetku tekme v Southamptonu je bilo jasno, da je na terenu le eno moštvo, ki si želi zmage. Charlie Austin je za 1:0 zadel praktično iz počepa pri bolj odaljeni vratnici, kamor je žogo z nenanatančnim strelom z glavo po kotu poslal njegov kamarad Wesley Hoedt. Austinov šou se je nadaljeval, toda z povsem drugačnim predznakom, ko je v glavo, natančneje v nosno grbo – po nepotrebnem brcnil golmana Jonasa Lössla. Danec je pravočasno pokril žogo pred njim, nekdanji angleški mladinski reprezentant pa se – izgledalo je sicer nedolžno, a obenem zelo nesramno – ni mogel zadržati. Lossl je malenkost zakrvavel. Austina za ta incident zagotovo čaka retrospektivna kazen. Domači so še vedno vztrajno ter pogosto zelo lepo in vihravo napadali, medtem pa je imel kapetan gostov Christopher Schindler na drugem koncu dve lepi priložnosti, a v skokih ni uspel zadeti. Ti dve priložnosti bi ostali skrajno marginalni, če sredi drugega dela tekme Belgijec Laurent Depoitre ne bi izenačil iz podbnega položaja, ki so ga Saints poprej ignorirali, naposled pa ne zmogli več kontrolirati. Brez veze prejet gol je Southampton spet stal zmage. Za nameček se je nato poškodoval tudi Austin. Štanga, ki jo je zadel Maya Yoshida v čisto poslednjem poskusu pa tudi ni rešila nič drugega kot le točke gostom. Ti so je bili še kako veseli.

Na Boxing Day pa gremo spet v napad! Imejte zelo vesele praznike in miren božič vam žeim!