Po 20.krogu: Premier liga se spreminja v bojišče

444444

Prvi tekmovalni krog v novem koledarskem letu je pričakovano priskrbel dovolj zabave. Razlike se manjšajo, tako na vrhu kot tudi na dnu. Panika dopadljivo narašča, izpade uprizarjajo neizkušeni. Zato med temi zdaj ni Joseja Mourinha. Arsenal in Liverpool nista zmagala, Sam Allardyce tudi še ne. Je pa zato Swansea City, ki ima novega trenerja. Takega mora kmalu dobiti še Hull City.

Liverpool presenetljivo ni utegnil pokončati Sunderland. Ob ogledu tekme, bi si marskido od Liverpoolovih navijačev želel videno vsaj malce pospešiti. A Liverpool je energijo za pospeške skuril že na silvestra, ko je demoraliziral Manchester City. Sunderland obrambno ni grešil kot pred dnevi v Burnleyju, zato se mu je izšlo. Zadnjo uspešno akcijo dveh ključnih Sunderalndovcev, jo opisujem v predzadnjem zapisu, sta Adnan Januzaj in Jermaine Defoe taktično pametno razpotegnila čez celotno srečanje na Stadionu luči. Če bi pri Liverpoolu igro režiral poškodovani Phillipe Coutinho, bi bilo vse drugače. Seveda bi bilo. Poškodovanega Brazilca pa omenjam samo zato, ker se je še pred dnevi nanj povsem pozabilo. Vsaka top ekipa potrebuje depth ali dolgo klop ali pač čim več zdravih in pri močeh. Itak.

Po dveh zaporednih pokalnih tekmah v nedeljo 15. januarja Kloppove željno pričakuje Old Trafford. To bo ena od kapitalnih tekem tega prvenstva, morda pa celo tega desetletja. Liverpoolovci bi prodali čisto vse, le da bi se zgodilo, da bi Manchester United v sezoni, od katere je toliko pričakoval, za njimi zaostal, pa ne le to. Nebesa bi se jim pokazala, če bi United zaostal za njimi, ko bi bilo prvaki. Aaaaaaaa! Jose Mourinho pa se bo tako-ali-tako zgrizel, pa če naslov doseže njegov bivši Chelsea ali pa Unitedov najhujši zgodovinski tekmec Liverpool. Do srede meseca bo Coutinho najbrž že ok.

Zmaga Manchester Uniteda na London Stadiumu je bila filmska. Sufiane Feghouli je bil izključen po sodniški napaki, in to že v 15. minuti. Najbrž bo dolgotrajnejše kazni Tunizijec res oproščen, vseeno pa se mi zdi, da je bil rdeč karton logičen, neglede na debate okrog dioptrije Mike Deana. Vezist je tik pred sumljivim dvonožnim skokom za žogo le-to slabo sprejel. V takih trenutkih je igralčev srh močno potenciran. Njegova refleksna reakcija je nato zelo pogosto lahko kritična ali pač nevarna.
Mourinho je priznal, da se je tekme proti West Hamu bal, saj je vedel, da je njegova ekipa izčrpana. Svoj nastop pred kamerami po srečanju je izvedel zelo gentemansko. Portugalec ve, da so tveganja v tem obdobju zelo visoka. Zato je bolje pobrati, kar se sme pobrati z mize, in čim prej skozi vrata.
Zlatan Ibrahimović je le zabil tisti 51 zadetek v 2016 – ni! Seveda je v ponedeljek na njegovo žalost koledar kazal že 2017. Šved je bil v ofsajdu – ali ko pravica pride prepozno. Itak je bilo obračuna – v katerem je sicer ključno vlogo v drugem delu na levem boku odigral rezervis Macus Rashford – že konec.

West Ham je po treh zmagah zdaj spet dvakrat zapored izgubil. V ligi ima v nadaljevanju pred sabo najprej dva premagljiva tekmeca, v sredo 1. februarja pa doma igra proti Manchester Cityju. Na tej tekmi bom. Se z nje, walda, tudi oglašam.

pppppppp

Nepričakovano bolano se je po zmagi nad Burnleyjem vedel Pep Guardiola. Grešni kamen za Cityjevo kolektivno piarovsko spotikanje je bila s kamerami povsem jasno razložljiva situacija ob zadetku gostov, ki sploh ni bil odločilen. Gol je bil, morda-morda je Vokes pred drugim poskusom gostov ali pred brco Bena Meeja v gneči pred vrati Claudia Brava prav tega z roko kresnil po glavi. Vsekakor drži, da ga sodnik Lee Mason ni prav nič polomil, ko je že v 32.zaradi Fernandinhove dvonožke v smeri proti gležnjem Johana Gudmundssona, Brazilca izključil. To je bila že tretja Fernandinhova izključitev v tej sezoni (vs Borrusia Moenchengladbah in vs Chelsea). V glavnem, Guardiola je bil po tekmi prav smešno zajedljiv. Zmaga je bila za City resnično težko prigarana.
Ob tem, da ManCity dejansko igra tako kot, da njegov streteg ne bi bil (več) Guardiola. Ekipa na igrišču po nekaj obetavnih mesecih spet deluje kot tedaj, ko je z njo upravljal Manuel Pellegrini. Nekam na silo poteka vse skupaj. Nekam ne stayliš, bi rekel. Specialen gol je spet zabil Sergio Aguero. Skoraj iz mrtvega kota na desni strani. Podobnega kot pred tedni Divock Origi za Liverpool v Bournemouthu.

11111111111

Tudi Arsenal je v uvodu tekme prav tam dočakal svojo fatik-implozijo. Topničarji so samo debelo gledali, kaj jim na začetku delajo Bournemouthovci. Brutalno sta grešila sicer standardno pametna in ostra Granit Xhaka in celo Hector Bellerin. Tako kot Liverpoolova sprednja linija pogreša Coutinha, Arsenalova zadnja’n’srednja pogreša Santija Cazorlo. Poškodovanca se spomnimo šele takrat, ko se ketna na biciklu že čisto izsuši.
Ok. Arsenal je iz 3:0 splezal do 3:3 in tako do dragocene pike. Toda ali je ta dovoljšen razlog za dobro voljo, ali raje za eh-spet-ista-pesem, kar se je slutilo že nekaj časa oz. se ve že leta?

crauchhhh

Začetki v eni in zaključki v drugi barvi – taki zaskuki so bili opaženi še na nekaterih tekmah tega kroga. Southampton je bil boljši proti Evertonu. Vse je kazalo, da se bodo domači sesedli. Ob koncu so tri leteče kontre vse obrnile na glavo. Southampton je tako vknjižil že tretji zaporedni poraz.
Na las podobno ni nič kaj dosti od sebe v prvem polčasu dal West Brom. Hullovci so povedli, a so se nato domači sneli s ketne in v idealnih časovnih intervalih dosegli trico. Zadnjih 20 minut se nato sploh ni več igralo resno. Trener Hull Cityja, ki je zdaj zadnji, je v torek odletel s funkcije.

Poleg trenerjev Ronalda Koemana in Tonyja Pulisa je moralni zmagovalec tega 20.kola tudi Mark Hughes. A ta bolj po sreči kot pa zaradi modrosti. Watford je igral čudovito, skreairal veliko. Gostom je manjkala le tista zadnja podaja. V poslednjem napadu pred odmorom pa ponovno na delu trauma Watfordova: prekinitve. Branilec Ryan Showcross je bil na lepem v kazenskem po izvajanju kota sam in na srečo za Potterje jo je dobro žvajznil. Takoj po začetku nadaljevanja pa je Peter Crouch bolj po sreči – kakopak – izkoristil čudežno brco-mimo Avstrijca Sebastiana Proedla postavljenega pred njim. Manager Watler Mazzari je doživel živčni zlom. Namreč. Watford se ne sme več igračkati, ampak niti na eni tekmi več ne. Na zadnjih petih je skupaj spravil le eno samcato točko.

angelrangel

Se je pa mikro-čudež zgodil na Selhurst Parku. Vse je bilo pripravljeno za prvo zmago na prvem domačem nastopu Sama Allardycea. Swansea City je začel bolje, sredi prvega dela že povsem prevladoval, tedaj tudi že povedel, po tem ko je Alfie Mawson z glavo lahkotno predložek Gylfija Sigurdssona preusmeril z mrežo. To je bila tedaj že šesta ali sedma čista priložnost za goste. Istočasno se je njihov novi trener Paul Clement s tribum že preselil v tehnični prostor pred svojo klopjo. Toda naprezanja Crystal Palacea zv drugem delu so obridal sadove. Ko je lepo zabil Wilfried Zaha se je srečanje že nagibalo proti domačinski zmagi. Vse je praktično že lezlo po štirih, ko je bilo jasno, da zmage za Allardycea ne bo. In glej jih. V enem od zadnjih napadov je Swansea City preko Angela Rangela dokončno povedel! Optimalno globinsko žogo z zunanjim delom stopala mu je namenil rezervist Leroy Fer. To je bil prvi zadetek Španca po treh letih in pol. Kaj sledi? Morda pa le kaj. Morda pa mariskaj! A to tem še pozneje.

Čeprav je bilo 0:0, sta lepo blesavo tekma odigrala Middlesbrough in Leicester City. Domači so bili boljši, so se pri zadnjih-, predzadnjih passih kar naprej spotikali. Angleša legenda postaja Adama Traore. 20-letnik je res fenomenalno speederski. Mogoče se ga je njegova matična Barcelona znebila prav zato. Tip preprosto laufa prehitro. Njegovi driblingi oziroma fori, ki si jih daje z smeri golove črte so blazni – in tamali jih na koncu še ujame. Neverjeten je. Ko pa pride to distribucije, pa so njegove žoge kompleten vesoljski program. Prepogosto se zgodi, da Španec podaje resnično nameni onemu zgoraj, ne pa Alvaru Negredu, ki ves zadihan čaka tam nekje na 11-ih metrih. Kot da bi fizikalec hitreje delal kot pa je sposoben misliti. Pa naj mi oprosti cinizem, če ga winger zazna v prejšnjem stavku. Če bo Aitor Karanka znal paziti nanj in pametno usmerjati njegov razvoj, bi Traore nekoč lahko postal extra klasa.

dddddddd

In zdaj tisto od malo prej. Med zadnjim Hullom in 12. uvrščenim Burnleyjem je komaj 10 točk razlike. Tako se pravo klanje za pike tam spodaj na tabeli dejansko začenja zdaj. In ko bo vsakega izmed teh osmih, devetih moštev prešinila pozitivistična zamisel, da lahko vsak sklati vsakega, bo tudi za tistih najboljših 6 težav na pretek. V 20.krogu jo je od enega spodnjega po prstih dobil Sunderland, v naslednjem naj se pazi kdo drug. In zato še zdaleč ne velja – ko listamo po koledarju iščoč datume big derbijev -, da bodo tja do maja letošnje prvenstvo odločili le medsebojni spopadi velikih.

Tottenham in Chelsea sta na slavni zadnji tekmi praznične hiper-delavnice odigrala po najboljših močeh. Crknil je edino vodilni Chelsea. Spursi so bili bolje postavljeni, kombinirali so bolje, fenomenalen je bil dvojni strelec Dele Alli. Ta je edini v zadnjih tednih uspel do hropenja spraviti sicer neumornega Cesarja Azpiliqueto. Mousa Dembele in Victor Wanyama sta bila močnejša od N’Gola Kanteja in Nemanje Matića. Eden Hazard ni imel svojega večera. Tottenham je na solidni tekmi zato zasluženo zmagal in tako na tabeli prehitel Arsenal in Manchester City. In Chelsea, jasno, ni postavil rekorda v neporaženosti.

Kar se je zares zgodilo, pa je to, da je Premier liga definitivno spremenjena v totalno bojišče.

Dokaj bombastično, kaj?

uuuuuuuuu-1