Po 22.krogu: Najtežje je za nami

Prvi krog v prvih dneh novega leta – kaj težjega za tiste tam in kaj slajšega za nas tu – na tribunah ali pred teveji? City in United spet zmagovalna, Liverpool in Tottenham uspešno-srečna v gosteh, Arsenal in Chelsea zanetila napadalni krešendo z občasno obrambno burlesko. Edina tekma, na kateri je bilo namesto naliva sončno, se je končala z zmago Newcastlea. Z West Bromwichem pa vse bolj resno hira tudi Southampton.

Že prva je bila super. Brighton je imel zmago na kopački, toda Kolumbijec José Izquierdo je po 70-meterskem šprintu z žogo to pozabil podati prostemu Glennu Murrayju. Domači špici bi tako ponovili akcijo, ki je privedla do 2:1. Pri 3:1 pa bi bil Bournemouth premagan. Se je pa stvar obrnila. Brighton ni zmogel simpl žoge iz svojega kazenskega izibiti niti v petih poskusih, in zato se je izteklo 2:2.

Liverpool je svoj energijski jojo gor spravil v zadnjem trenutku. Iz prostega strela je sijajen pregložek na Lovrenovo glavo zaspinal Alex Oxlade-Chamberlain, Ragnar Kalvan pa je 1:2 skoraj že na gol-liniji le še potrdil. Burnley si remija niti ni zaslužil.

Leicester City je Huddersfiled polomil šele v drugem delu. Pred pavzo so imeli tudi gostje nekaj obetavnih napadov, ki pa jih niti približno niso zaključili tako kot bi si želeli. Vsi trije domači zadetki so bili zelo lepi.

Obilo smole je imel Stoke City, ki iz vsaj štirih zelo zglednih šans ni izenačil. Tudi na tej tekmi so bile noge vseh 22-ih težke kot svinec. Res pa je, da se je za časa odmora, očitno, Newcastle bolj oddahnil, saj je zadetek Ayozeja Pereza kronal serijo nevarnih napadov Newcastle takoj po vrnitvi na travnik. Najboljši pri gostih je bil spočiti desni wing-back Jacob Murphy.
Stoke City naj bi zdaj odslovil Marka Hughesa, a se to najbrž ne bo zgodilo. Stoke tako ali tako ne bo izpadel. Če pa bo na nitki, pa se bo rešil s serijo dobrih izidov. Do sedaj je vedno bilo nekako tako. No worries.

Igra Manchester United v prvem delu je obetala slab konec. Pa saj bi res, če bi imel Everton v konici vsaj še enega moža. Domači napadi so bili nični. V drugem delu se je podvizal Paul Pogba, ki je ne posebej razvnete Evertončke vrtel kot tavelik. Anthony Martial in Jesse Lingard sta dosegla krasna gola. Lingard in Juan Mata pa bi lahko dva, tudi zelo lepa, še pred tem, a je modre rešila štanga oz. golman Jordan Pickford.

Zgodnje vodstvo Southamptona je domačine prepričalo, da frke ni nobene. Takoj po začetku nadaljevanja pa se je na St.Mary’s dogajal en sam veličasten preporod Crystal Palacea. Luka Milivojević je krasnega winnerja pristavil deset minut pred poslednjim piskom. Southampton že tedne bodisi izgublja bodisi švohotno pripraska do remija, pa še to proti tanajslabšimi.

Že v 38. sekundi je Manchester City vodil. Leroy Sane je Daryla Janmaata na levem krilu prehiteval za šalo. To pa ni bil edini duel, ki je zaznamoval tekmo, to je novo zmago vodilnega v ligi. Watford ni imel možnosti, sploh jih ni imel.

Totalno je lilo na tekmi Swasnea-Tottenham. Fernando Llorente je prvega dosegel iz offsidea. Sodnik se je domačemu trenerju Carvalhalu za svojo napako po tekmi opravičil. A ravno, ko se je zdelo, da bo Swansea uspel izenačiti, ga je iz kontre kaznovala naveza Kane-Alli. Harry Kane je Deleju Alliju podal briljantnooooo. Spurs so imeli veliko sreče, pa čeprav bi bili mogoče prav, da bi bilo že sredi drugega dela nagrajeni z eno ali pa celo dvema enajstmetrovkama. In še zanimivost. Swansea je poleti odprodal Jack Corka, Gyllfija Sigurdssona in Ferda Llorenteja. Vsi trije so Swanseaju v zadnjih sedmih mesecih zabili po en gol. Ejej.

Na Londona Stadiumu se je zgodila mini drama. West Brom je Premier ligo večkrat prosil za premik te tekme, toda prošnja ni bila uslišana. Se pravi, gostje so izžeti po 1:1 proti Arsenalu prvi polčas še nekako odigrali, v tem tudi srečno povedli s strelom-plus-odbitkom Jamesa McCleana. Bolj je šla tekma h koncu, bolj so bili gotujoči jeziki pri tleh. West Ham je imel vse tri može spredaj razpoložene. Marko Arnautović in Manuel Lanzini sta poskušala sama, podaje na Andyja Carrolla pa tudi niso bile redkost. Se je pa tudi Carroll trudil, pa najsi je čakal na sredi ali pa tekal na boke in nazaj pred Fosterjev gol. Zmagovalni gol je zalepil z desnico, prvega pa klasično-lepo v tarzanskem skoku z glavo – in to v sodnikovem podaljšku. Boom.

V prešeren festival napadalnega nogometa se je razvil londonski derbi Arsenal-Chelsea. Tiémoué Bakayoko bi bil lahko bolj natančen, Alvaro Morata bi moral zadeti iz treh direktnih 1-na-1 s Petrom Čechom ter Calum Chambers in Rob Holding bi lahko komunicirala hitreje in bolj učinkovito. Vsi ostali na igrišču so bili truly magnificent. Dokončno se je vrnil Jack Wilshere, drugič, tretjič. Fenomenalen je bil. Vsi razen Arsenea Wengerja so enotni, da je bil Bellerinov prekršek na Hazardom storjen in da je bil penal za goste dosojen upravičeno. Tekma je bila tako divja, da ji je bilo komaj slediti. In ko je Hector Bellerin zabil za končnih 2:2 in je množica poskočila’n’zavpila, naj bi se stadion Emirates stresel kot se do sedaj še ni. Uau.