Po 23.krogu: Nepremagljivi končno poraženi

Liverpool je bil za krepko stopnjo bolj Cityjevski kot City sam, zato debato o sezonski neporaženosti kot fenomenu z veseljem zapiramo. Najbrž kar za vedno. Arsenal in Chelsea sta odigrala najslabše v tej sezoni. Fenomenologijo okrog njiju pa z veseljem odpiramo, tokrat na stežaj. Spurs so z lahkoto pohodili Everton, ki naj bi se sramotnim predstavam že odrekel, a se je znova zatekel v stanje nič-od-niča. United je v ponedeljek brez problemov preskočil Stoke City.
Lepi zmagi sta si privoščila Crystal Palace in celo West Brom. Southampton pa je bil ročno oškodovan.

Prve premierligaške akcije po novoletnih praznovanjih so nasule obilico čvek-robe. Med analitskimi poudarki kakopak izstopa gegen-pressing, ki ga je čez Manchester City zlil Liverpool. Če se ti ljubi in si prepričan v svoje zmagovalno poslanstvo, potem te tudi noge ubogajo. Pozitivna miselnost Kloppove vojske je bila še toliko bolj šminkerska, kajti šlo le za bitko v že izgubljeni vojni. Ob tem da je pri domačih zaradi poškodbe manjkal v ligi še ne preizkušeni njihov zdaj prvi branilec Virgil Van Dijk, medtem ko se je Philippe Coutinho že odselil. Ali je tekmo zaznamovala le hiper-zavzetost rdečih, je dejansko dobro vprašanje. Dosedanji neporaženci so bili zelo nerodni, površni, malodane preplašno-presenečeni nad tem, da so jim nasprotniki sploh upali groziti. Kevin DeBruyne se je zelo trudil popraviti vtis, ki sta ga pred tem pustila Nico Otamendi (serija netočnih podaj na sredo polja) in prvič tudi Ederson, ki bi lahko bolje posredoval pri uvodnem zadetku Alexa Oxladea-Chamberlaina. Poleg tega je Cityjev golman nesporni krivec za zadnji zadetek na tekmi, saj je sweepersko povsem zamočil in žogo podal Moju Salahu, ta pa mu je odgovoril z dolgometražno parabolo za njegov križ. Pep Guardiola po tekmi, ki nesporno sodi med kasike, ni bil posebej zaskrbljen. Derbi tega kroga je bil še za stopnjo boljši kot pa tisti pred slabima dvema tednoma med Arsenalom in Chelseajem.

Arsene Wenger je po tekmi v Bournemouthu izjavil, da sta oba prejeta gola padla z neba. Resnica je ta, da je Arsenal tako neznansko fušal pri podajah, pri sestavljanju akcij, pri vsem pravzaprav. Edina pozitiva pri topničarjih je bil Jack Wilshere, ki pa sam ni mogel ničesar. Nepričakovano vodstvo po bočnem pobegu Hectorja Bellerina (v dir ga je lepo pognala podaja Alexa Iwobija) je goste še bolj omamilo. Ok, Alexandre Lacazette ni igral slabo, le podajal mu ni nihče, nihče. Zelo zanimiva sta bila Bournemouthova zadetka, prav res, ki pa seveda nista delo čarovnika, pač pa posledica Arsenalovih napak. Pri prvem je na desnem krilu za Ryanom Fraserjem, ki je v sredo odlično podal, kurje tekala kar četverica. Strelcu Cullumu Wilsonu pa je veselje v bistvu privoščil Petr Čech, ki je poletel v prazno. Pri prvem zadetku Jordana Ibeja na Vitality Stadionu in drugem Bournemoutha na tej tekmi pa je na svoje defenzivne dolžnosti povsem pozabil Granit Xhaka. Alexis Sanchez ni igral, saj je Wenger ocenil, da je bolje, da se pripravi na selitev – najbrž k Manchester Unitedu.

V soboto popoldne sem bil na Stamford Bridgeu, kjer pravega vzdušja sploh ni bilo. Chelsea je igral najslabše v tej sezoni. No, mogoče je bil slabši le oktobra v Rimu, ko je bil poražen. Tokrat ni bil, čeprav bi bilo pošteno, da bi bil. Tiemoue Bakayoko je bil spet zmeden, nenatančen, daleč od tega, da bi bil pri stvari. Zakaj je sploh nastopil, mi ni jasno. Eden Hazard je že po dveh začetnih šprintih upehal. Izključitev Bena Chilwella je za nameček presenetila tudi Antonia Conteja, ki bi sicer menjal drugače. To je bil že tretji zaporedni 0:0 Chelseaja v vseh tekkmovanjih – kaj takega naj bi se to zgodilo sploh prvič. Vseeno pa gre za prvi Chelseajev remi po osmih zaporednih ligaških zmagah na domačem travniku. Chelsea ima zdaj v ligi tri tedne same lažje nasprotnike. Njihovo prvo letošnjo zmago lahko torej pričakujemo kmalu – really? Moj video report posnet takoj po tekmi je na tej povezavi.

Heung-min Son je bil daleč najboljši mož na Wembleyju, medtem ko so Spurs počasi in zanesljivo mleli zelo slab Everton. Dva skrajno simpl gola je dosegel Harry Kane. Manager Sam Allardyce je po tekmi ocenil, da je njegova ekipa igrala neodgovorno. Ups!

Bolan obračun se je odvil v Watfordu. Southamptonu je uspelo dvakrat pobegniti – režiser bliskovitih konta napadov je bil Shane Long – in že so vodili z 0:2. V drugem delu so domači poblaznjeno pritiskali, toda izenačenje se jim je posrečilo šele v sodnikovem podaljšku. Adboulaye Doucoure pa je žogo v gol preusmertil po dotiku z glavo, toda dejansko jo je z desno roko, ki jo je dvignil in pristavil, da usnje ne bi ušlo stran. Too much.

Zelo podjeten, še zlasti v prvem delu je bil Crystal Palace. Na Burnleyjev gol je napadal kot zmešan. Gostje so v značilne kontra acije sploh niso imeli časa preusmerjati. Bakary Sako je dal lepega. V drugem delu so gostje nekako prišli k sebi, nikakor pa ne tako, da bi ogrozili novo zmago domačih. Samo spomnim, da smo Crystal Palace po prvih sedmih tekmah že totalno odpisali, saj do konca septembra niso naredili nič. Zdaj pa so na tabeli že 12.! Si predstavljaš frike!

Sproščeno in “dejmo jih, fantje, saj nimajo pojma” so v tekmo v Huddersfiedlu šli West Hamovci. Domači so si spet – tak primer je bil tudi ob jesenskem gostovanju Chelseaja na stadionu John Smith – privoščili popolno dekoncentracijo po Losslovi podaji v polje. Golman da branilcu, ta pa jo zapravi. Walda nastopi panika. Eh. Mark Noble je tako dal prvega. Nato pa sta Marko Arnautović in Manuel Lanzini, čeprav v originalu nihče od njiju ni napadalec, domačim vezistom in nato še defenzivcem neugodno grozila naprej in naprej. Tako smo pristali pri 1:4. Tudi West Ham se počasi poslavlja od dna tabele.

Najslabša tekma kroga je bil remi med Newcastelom in Swanseajem. Drugi so dali zgodnji gol, samo zato, ker so bili prvi nevemkje. Kr neki, kar je za letošnji Newcastle itak klasika. Sledilo je mučno naprezanje v smeri izenačitve, ki jo je štiri minute pred koncem s svojim četrim zadetkom v tej sezoni priskrbel Joselu. Wilfried Bony je ob koncu skoraj zadel zmagovalnega za Valižane. Drugače pa Newcastle doma ni uspel zmagati že sedmič zapored. Jeježšna.

Je pa zato West Bromu uspelo slaviti po svetlobnih 20-ih tekmah brez glorije. In to lepo, v stilu. Dva resna, kvalitetna strela z glavo in Brighton je bil fuč. Tudi sicer drži, da so domači napadali, Solomon Rondon je bil permanentna nevarnost za gostujoča vrata. Pošteno in čisto zmago je pokvaril domači napadalec Jay Rodriquez, ki je Gaetenu Bongu – kot vse kaže – prišepnil eno nedopustno rasistično. Verjamem, da ga čaka visoka kazen, kar je edino prav.

Stoke City na Old Traffordu ni bil anemičen. V prvem delu je imel celo lepše priložnosti kot Manchester United, ki je povedel že zgodaj. Zadetek Antonia Valencie je nadgradil še en lep, gol po lepem strelu Antonyja Martiala z roba kazenskega prostora. Drugi polčas je bil rezerviran za ManUnited, ki je tekmo v resnici zelo mirno pripeljal v zmagovalni zaliv. Pohvalno sta igrala tako Paul Pogba kot tudi Romelu Lukaku. Stoke City že ima novega trenerja. To je presenetljivo postal Paul Lambert, ki je nekoč sorazmerno neuspešno treniral Aston Villo, s katero je iz Premier lige tudi izpadel. Okoliščine tistega izpada so bile sumljive. Škot ni bil edini krivec za nesrečen kolaps slavnega kluba. Pred tem je bil Lambert, znan tudi po svoje ortodoksnem škotskem naglasu) z Norwich Cityjem kar upešen. Nazadnje je treniral Wolverhampton in tega zapustil ob vzajemnem razočaranju. 48-letni Lambert je večino svoje aktivne kariere igral za Celtic, še pred tem, leta 1997, pa je s sijajno ekipo Borussie Dortmunda, ki jo je vodil Otmar Hitzfeld, osvojil celo Ligo prvakov.
Z Lambertom, ki je moj letnik, sva v zelo dobrih odnosih. Vedno si je vzel čas za kako moje dodatno vprašanje. Ko tihi fan Aston Ville sem jih svoje čase imel kar nekaj.
Gotovo pa, če vas zanima odkrivanje 50 in ene sence razvpitega angleškega črnega humorja, vabljeni k prebiranju za-crknt smeših opazk, ki jih na Lambertov račun na twitterju odlagajo tako navijači Stoke kot tudi drugi. Mogoče pa Paul vseeno preseneti.

Med tedom se nekateri, tudi Chelsea, na primer (vs Norwich City), merijo na povratih 3.kroga FA pokala.