Po 25.krogu: Panike so povsod

Trije od šestih najboljših so se pustili kruto zmasakrirati, zato je novo pospeševanje tam na vrhu uprizoril Manchester Cityja. Ta ima zdaj pred vsemi nevrotiki, ki tacaj takoj za njim spet ljubkih 15 točk razlike. Medtem je med 10. in 20. na tabeli razlika le 8 točk.
Januarska tržnica je pospravljena, £430 milijonov je pospravljenih z njo vred. Edini, ki ni nabavljal je ostal Bournemouth. Najbrž zato, ker nobenega ne potrebuje. Za eno največjih zmag v klubski zgodovini res ni potreboval več kot že ima.

Derbi na Wembleyju je bil odličen. Vsaj polovica le-tega. Domača polovica. Mousa Dembélé je kontroliral tekmo. Zakaj? Ker so vezisti Manchester Uniteda tekali, če sploh, zelo brezglavo. Na začetku so se še trudili, kasneje pa vse manj. Še posebej je bila vpadljiva razdalja med Paulom Pogbajem in Nemanjo Matićem. Srb je brez pomoči Francoza ostal pepček v mreži neskončnih kratkih podaj zelo zbranih igralcev Tottenhama. Veliko dela je opravil tudi Harry Kane, pa čeprav ni zabeležil zadetka. Zaradi njegovega gibanja brez žoge sta bila Phil Jones in Chris Smalling zadihana kot slona. Da ne pozabim: Kako lep Jonesov avtogol, a ni bil res, kaj, oh!
Zbirki kratkih splošnih vtisov pripišimo dve vrhunski posredovanji Huga Llorisa in pint sreče za Spurs – in tudi Jose Mourinho ni več vedel, kaj bi sploh še lahko postoril. Celo rezervist Marouaneja Fellainija se je poškodoval že 7 minut po vstopu v igro. Jose Mourinho se po tekmi niti ni zagovarjal in izmikal oz. opravičilno bluzil o nečem tretjem ali četrtem nepomembnem.
Že v prvem napadu je zadel Christian Eriksen ter v slabih enajstih sekundah dosegel tretji najhitrejši gol v zgodovini Premier lige. Poleg tega pa je obračun med Tottenhamom in Manchester Unitedom spremljajo največ gledalcev doslej – 81.978
Alexis Sanchez od sebe ni dal kaj dosti, si je pa novinec pri Londončanih Lucas Moura s tribun lahko ogledal, da iz PSG-ja ni prišel kar nekam. Brazilsko krilo je bilo v zadnjih letih pogosto omenjano kot postavka na seznamih želja mnogih angleških klubov. Tottenham s to investicijo vredno £23 milijonov nadaljuje nakupe v tem cenovnem razredu, in to po pravilu dovolj izkušenih (okrog 25 let), a nikakor še ne obrabljenih kosti, predvsem pa ne prepotentnih glav naveličanih igranja dobrega fuzbala.

Zelo rutinsko je premoč nad West Bromwichem doma izkazal Manchester City. Zadostno hitro vodstvo je najboljšim v ligi omogočilo nadaljne uizi-stalno ogrožanje vrat Ben Fosterja. V drugem polčasu sta se jim dva posrečila po protinapadih. Na tekmi se je poškodoval David Silva. Je bil pa zelo miren in v nekaj primerih podajalsko zelo suveren Aymeric Laporte, ki ga je Pep Guardiola v igri zadržal do konca. Očitno je Cityjeva nova rekordna okrepitev zelo na mestu. Ali. Manchester City nadaljuje z nakupi v tem cenovnem razredu (od £50 do £60 milijonov), in to igralcev pod 25 let, ki se jih lahko še lepo izoblikuje. Branilec Eliaquim Mangala, ki s prihodom rojaka Laporteja ne bi več igral, se je kot posojenec pridružil Evertonu. Aha. Kot rezerva je v igro pri West Bromu proti koncu tekme vstopil tudi posojenec iz Liverpoola Daniel Sturridge. Enega bi lahko dal, a se je zapletel in obetavne kontre ni izvedel po pričakovanjih.

Slaba ura tekme na Stamford Bridgeu je bil precej lenobna. Eden Hazard ni zadel zicerja, kajti z glavo pač ne zna igrati. V prvem delu sta z glavo za nekaj centimetrov zgrešil tako Marcos Alonso kot še prej Gary Cahill. Alonso v okvir ni spravil tudi protosti strel, kar je zanj redkost. Bolj kot so Chelseajevci lezli v nelagodno (uf, remi ne bo dovolj) lagodje (pa nja bo remi), bolj se je na Bournemouthovi strani krepilo zavedanje, da bi se dalo kako talno kombinacijo pa le potegniti za Cahillov hrbet. In se je res. Gostje so veličastno zmagali, in to z največjo razliko kar jo pomeni Antonio Conte kot trener modrih. Toda pred letom in pol je bilo 3:0 na Emiratih, ne pa na domačiji proti nekemu Burnemautu, al kaj so že zaeni?
Conte je po tekmi spet bentil, češ, da je tudi upravo kluba opozarjal na možnost sredinega kolapsa. Mogoče ob tem Conte ni pozabil, da je Bournemouth pred dobrima dvema letoma na Stamfordu že slavil (0:1), to pa se je zgodilo le nekaj dni pred odstavitvijo Mourinha.

Z nabavo Olivierja Giroudja in Emersona Palmierija naj bi bilo Contejevim željam po okrepitvah načeloma zadoščeno. Francoz je podpisal za 18 mesecev, Brazilec pa za pet+plus let.
Chelsea je znova pokazal, kako je to, če si malce znerviran in ti nato izvedva načrtov ne uspeva. Na podoben dol-nam-že-visi način sta v zadnjih dneh Liverpool in v torek še Arsenal klecnila v Swanseaju. Aktualni prvaki imajo ob koncu meseca grozljivo zahteven niz tekem, vključno tisto z Barço. Morda pa se do tedaj le spravijo k sebi.

Liverpool se je in iz Huddersfielda odnesel lepo zmago. Res je, da so bili domači, ki so tako zabeležili že četrti zaporedni poraz, zelo slabi. Se pravi Liverpool poleg nakupa Virgila Van Dijka januarja ni bil posebej zapravljiv.

Zato pa je Arsenal v nasprotju z znano poslovno logiko začel razmetavati desetine milijonov ali drugače z nakupom Pierra-Emerika Aubameyanga se je poslovil od načela, da so doma vzgojeni najboljši. Zelo verjetno je k temu pripomogla tudi kak pripomba Mesuta Özil, in sicer v stilu, če ne boste skeširali za še kakega dostojnega soigralca, potem se bom poslovil tudi sam. A se ne bo. Kajti uradna depeša, da je Özil podaljšal sodelovanje z Arsenalom, je že prispela.
Vseeno še enkrat. Naštejmo vse, ki so Arsenal zapustili v zadnje pol leta, tj. v zadnjih dveh prestopnih rokih: Szczesny, Gibbs, Gabriel, Sanogo, Oxlade-Chamberlain, Coquelin, Alexis Sanchez, Walcott, Giroud in Debuchy . Kaj dosti njih, kaj.

Leicester City je v trikrat zadel okvir vrat, od tega Kelechi Iheanacho v enem napadu vratnico in prečnik. Na splošno so gostje začeli bolje, domači pa so bili natačni v napadih. Za svoj novi klub je dva stistnil Theo Walcott. Dobro je igral tudi Gylfi Sigurdsson.

Zanimivo bo spremljati nadaljevanje sage o posledicah neuspešnega prestopa Riyada Mahreza iz Leicesterja v Manchester City. Mahrez in njegov naiven agent sta Leicester o nameri obvestila komaj dan pred koncem prestopnega roka, ko je bil njegov rojak Islam Slimani že dogovorjen za odposojo v Newcastle. Leicester je za Mahreza navil ceno čez £60 milijonov, kar si City ni mogel privoščiti. Če se bo Alžirec kujal in iz tihega protesta zavračal vlogo v Leicesterju, bi se lahko primerilo, da se bo nanj počasi kar pozabilo. Cena pa mu bo do poletja občutno padla, itak. Dilema, velika dilema.

Hrabro se je šihta v Newcastleu lotil Burnley. Joselu je za domače, pri katerih je bil najboljši Chelseajev posojnenec Kenedy, zapravil celo 11-metrovko. Gostje so izenačili šele v zaključni etapi obračuna, na prvi pogled dokaj srečno – golman Karl Darlow je strel od blizu najprej ubranil, a se je žoga odbila od prečnika, nato pa je ni mogel več izibiti -, v resnici pa zaradi truda kar zasluženo.

Posebnosti na tekmi Stoke-Watford ni bilo ravno na pretek. Xherdan Shaqiri je imel proti koncu lepo priložnost za dosego zmagovalnega gola. Watford po 12-ih tekmah ni prejel niti enega. Nekaj dobrih šprintov po desnem boku je urezal Gerard Delofueu, povratnik v Premier ligo, tokrat kot Watfordu posojen iz Barcelone.
Zato pa je Brighton na šestih gostovanjih prvič uspel zadeti mrežo. Southampton je nato značilno hipstersko-šminkersko in premalo na silo pritisnil ter tako spet izposloval samo neodločenost. Za Southampton je premierno nastopil argentinski špic-napadalec Guido Carrillo, ki ga bo trener Mauricio Pellegrino (znanca še izpred let iz Estudiantesa) zelo forsiral.

Tudi na London Stadiumu so prvi povedli gostujoči Crystal Palace. Toda statistično je bil uspešnejši West Ham, ki pa je uspel le izenačiti in nič več. Moj video raport s te tekme najdete – tu

26.krog bo še bolj neverjeten, kar je good.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *