Po 29.krogu: Je še kaj, kar ne vemo

Minuli vikend je Premier ligo privedel do točke, ko kart ni več možno skrivati. Prvi štirje so že skoraj potrjeni, šesti niti ne more več groziti petemu, medtem ko se za ohranitev statusa bori le še četverec. Ob tem se zdi tudi, da se Italijan in Francoz sploh več ne borita za ohranitev službe. Res?

Derbi je minil tako kot smo pričakovali. Pred tednom se je Antonio Conte pogodil z Josejem Mourinhojem, v nedeljo pa je že prevzel njegovo anti-fuzbal taktiko. Če bi aktualni prvaki tudi na Etihadu tekali tako zavzeto in si podajali tako natančno kot tistih 20 minut na Old Traffordu, bi se morda končalo drugače. Morda. Ni pa nujno, da bi se res. Namesto, da bi se Chelsea podvizal, se potrudil, navijače prepričal, da želi popraviti škodo in se zapoditi za triom, ki je na lestvici pred njim, se je predstavil drugače. Modri so igrali točno tako kot jim je namigoval rezultat priigran nekaj ur prej v Brightonu. Vsaj v drugem delu. V prvem so napore Manchester Cityja uspešno izničili. Cena za to pa je bil visoka: Prvič po dvajsetih letih v začetnih 45-ih minutah niso uspeli streljati na nasprotnikova vrata. Zdaj Chelseajanci najbrž tudi v Barceloni nimajo kaj iskati. S polnimi plenicami se proti eskadrilji, ki je pravkar osvojila La Ligo, niti nima smisla posebej naprezati.
Neverjetno slabo in domala nezinteresirano je igral Eden Hazard. Močno dvomim, da ga ima Real Madrid še na radarju. Zanj torej v prihodnji sezoni ekskluzivno zaslužena – Liga Evropa.
Sicer pa je bil Manchester City ponovno izjemen. Mogoče smo videli celo najbolj kompletno, najbolj popolno predstavo Cityja v celotni sezoni. Prvenstvo je za Manchester City osvojeno, potrjeno bo 7.aprila, ko bo na Etihadu padel še United.
Liga prvakov je torej naslednji Guardiolin cilj. Še en cilj je pojavlja. Kaže pa tudi, da želi biti Leroy Sane še boljši od (do sedaj) najboljšega med Citizenovci, to je Kevina De Bruynea. Go Sane, go!

Za vse navdušene verbalne špekulante morda še tale: Chelsea se je torej proti Baçi in proti ManCityju branil globoko, prekloboko v svojem polju. Proti Kataloncem je pridelal kar nekaj priložnosti, proti Cityju je bilo teh manj. Iz te polenačbe izvijati resnico, da je City močnejši od Barçe je dokaj otročje ali pa tudi ne. Neizpodbitno dejstvo je, da se Premier liga ni pokal in zato tudi če bi Chelsea v nedeljo fasal še gol ali dva, posebne frke niti ne bi bilo. Bolj bednega vtisa kot ga je niti ne bi zapustil. Težko bi me kdo prepričal, da je Conte to tekmo sploh poskušal izkoristiti kot pripravljalno z Camp Nou. Bolj se zdi, da ima Italijan že vsega rahlo dovolj in da ga zanima edino še vprašanje, ali bo odstavljen ali pa bo s funkcije odstopil sam. Če se zgodi prvo, se bo Conte domov vrnil z odpravnino, to je bogatejši za cca 11 milijonov evrov.

Antonio Conte, Davide Zappacosta in Marcos Alonso so bili zaradi tragične novice smrti prijatelja Davideja Astorija razumljivo v šoku.

Arsenal se še ni uspel postaviti pokonci, po tem ko je čezenj v minulem tednu dvakrat zapeljal Citjev valjar. Brighton je že na štartu zavohal kri in odlično izkoristil dobro domačo formo. V nasprotju s Chelseajem pa se mi zdi, da se kljub mizernemu tednu Arsenal lahko vendarle veseli svojega četrtkovega euro nastopa.
Arsenal pod Wengerjem je komaj drugič izgubil štirikrat zapored. Ne verjamem, da bi na San Siru še petič.

Manchester torej nadaljuje s pretepanjem Londona, z izjemo Spursov. Mojo video ekspertizo na to temo – staro že nekaj dni – si lahko pogledate na tej povezavi: klikni tu

Liverpool je bil premočan za Newcastle. Ko se napad rdečih res zažene, potem le milost od zgoraj lahko pomaga njegovemu tekmecu. V tem smislu se ne bi čudil, če bil ravno Liverpool ob koncu lige pristal na 2.mestu. To bi bila za Kloppovščino lepa nagrada; nagrada za vztrajnost in še bolj za pametno politiko, ki jo na vseh frontah izvjaja slavni klub. Stopnjevanje forme in pozitivno psihološko stanje na Anfieldu pa stvari tudi v Ligi prvakov zlahka privede do najmanj zadovoljnega konca. Tudi pragmatični gostje so potrdili, da niso nobeni brezvezniki, pri čemer imajo do srede maja sorazmerno ok razpored. Prepričan sem celo, da bo Newcastle že apirla z osvojenimi 38-imi točkami že kar uizi.

Manjša, a še vedno zvezda tega 29.kroga je tudi Swansea City, ki je zabeležil najvišjo zmago v tem prvenstvu. Proti povsem razstresenemu West Hamu je začel napadalno in agresivno. Gostujoči branilec Winston Reid se je poškdoval pri 1:0. Tako da je bil zadetek za 2:0 posledica neopravičljive obrambne napake. Z glavo je bil uspešen Mike van der Hoorn. Bratsko partnerstvo Ayew je bilo ključno za dokončni sobotni uspeh. Ta pa bi lahko bil temelj za Swanseajevo uspešno preživetje. S tako igro in vnemo ima možnosti vsaj se za štiri dodatne zmage.

Težko bi se reklo, da West Brom v Watford ni prispel z jasnim načrtom. Adrian Mariappa je uvodoma blokiral strel Grzegorzu Krychowiaku, kmalu zatem pa na drugi strani enako Kieran Gibbs Robertu Pereyri. Po slabem prvem delu je sledil boljši drugi. Domači so bili bolj resni, a je Salomom Rondon je kljub temu v enem od napadov lahko neovirano sprožil z glavo. Toda to je storil povsem površno in zato vrata grdo zgrešil. Steffano Okaka bi bil prvi strelec, če njegov poskus na črti ne bi zaustavil Gibbs. Watford je čakal na čisto kontro, ki jo je tudi dočakal. Spet jo je izkoristil Troy Deeney. Zaposlil ga je Will Hughes. Ta je žogo izpraskal iz nog nepazljivih Krychowiaka in Chrisa Blunta. Tako smart Watford definitivno ostaja gor, West Brom težkih nog pa še bolj definitivno dol. Alan Pardew zaenkrat ostaja trener Birminghamčanov. V zadnjih desetih letih je le Sunderlandu dvakrat uspelo, da je z menjavo trenerja v zadnji fazi tekmovanja, to je na zadnjih desetih, devetih tekmah uspel pošteno se dvigniti z dna. Upešna šrečkota sta bila Paolo Di Canio (2013) in Dick Advocaat (2015).

Huddersfield hrani moči za tekme, kjer ima več možnosti. Tottenham je bil dominanten. Še posebej podaja Harryja Kanea, ki ji je sledil drugi gol Son Heung-mina, je v soboto navdušila Wembley. Trener gostov David Wagner je bil, tako kot vedno, tudi po tekmi zelo zbran in realističen.
Moj vido raport s tekme je na tej povezavi: klikni tu

Everton je na začetek tekme na Turf Mooru odigral še kar obetavno. Theo Walcott je na petih metrih nesrečno odžrl strel Tomu Daviesu, zadaj je bil odličen golman Jordan Pickford. Svoj prvi premierligaški gol je zabil Cenk Tosun, in to po lepem prenosu usnja Seamusa Colemana na Turkovo. Pritisk domačih se je stopnjeval, gostje so se topili kot snega na dežju, in za nameček je bil Pickford v precejšnji meri odgovoren za oba domača gola, ki sta sledila. Burnleyju je odleglo, da je zmagal prvič po dveh mesecih. In ne samo to. Burnley je pod trenerjem Seanom Dycheom v Premier ligi sploh prvič dobil tekmo po tem, ko je rezultatsko zaostajal, prvič v kar 61-ih takih primerih! Everton pa je še naprej grozen. Sam Allardyce bo po koncu sezone zagotovo odletel. Morda ga nadomesti, med vsemi možnimi kandidati, kar Arsene Wenger!

Bournemouth bo moral imeti dve enajstmetrovki, a mu je sodnik namenil le eno. To je preko Joshue Kinga izkoristil, tako da je nato, še zlasti pa proti koncu obračuna logično sledila domačinska turbo-frontalka usmerjena proti mreži Asmirja Begovića. Nekako čudežno se Leicesterju zadetka ni posrečilo zabiti vse do 96.minute. Tedaj je prosti strel s 23-ih metrov izkoristil Riyad Mahrez. Begović je pred sabo naivno nastavil živi zid. Če bi ga bolj pazljivo, bi bil Bournemouth že danes rešen vseh skrbi okrog izpada. Hkrati je pa res, da si je Leicester s trudom v drugem delu srečanja piko zaslužil.

Southampton je bil v slabi tekmi slabši od Stokea. Pa saj je s tem povedano skoraj vse. Rezervist Sofiane Boufal bi moral čisto na koncu kapitalizirati rahlo domačo prevlado priigrano v zadnji četrtini tekme. Po tem, ko je na predložek Nathana Redmonda z desne visoko skočil in žogo tudi dobro zadel, je ta zletela mimo gola. Najmanj ena od teh dveh ekip bo izpadla, najmanj ena.

Na zadnjem ponededeljkovem obračunu sta se pomerila Crystal Palace in Manchester United. Domači so igrali odlično, to pomeni zagreto, borbeno in taktično zelo modro, medtem pa so Unitedovci, še posebej v prvem delu, grešili kot za stavo. Zaradi številnih nenatančnih podaj in lenobnega gibanja po terenu, so njihovi navijači upravičeno obupavali. Po eni uri igre je vilo 2:0 za Palalace. Zdelo se je, da za favorita ni več povratak. Toda zdelanost in posledična zmedenost je domačine prisilila v dve hudi obrambni napaki, po katerih sta Romelu Lukaku in Chris Smalling zadela prav pocasrsko. Odločitev o zmagovalcu pa je že v sodnikovem podaljšku z volejem s 25-ih metrov ali s svojim prvi zadetkom za United prispeval Nemanja Matić. Manchester United je imel veliko sreče, a kot vemo, če dvakrat zapored tekmo po zaostanku spreobrneš v zmago, potem vzrok za srečo bržčas ni gor niti ne v kateri drugi daljavi ali nemara v kateri od mističnih dimenzij, pač pa bolj kot ne v pozitivnih glavah in močnih nogah.

ManUnited v soboto na prvi tekmi prihajajočega 30.kroga na Old Traffordu gosti Liverpool.