Po 33.krogu: Biti City

Namesto da bi Cityjeva potrditev naslova zasenčila vse druge dogodke in dogodivščine 33.kroga, se je zgodil “klasični City”, ali kot bi rekel Emkej: “Klasični City, pač”. Paul Pogba je trenerju Joseju Mourinhu zagotovil službo tudi v prihodnji sezoni, čeprav se je pred sobotnim manchesterskim derbijem razvedelo, da naj bi Mourinho Pogbaja v prihodnji sezoni želel izvoziti v drug klub, če ne kar v City. Tottenham je zmagal brez posebnih težav, in je po točkah zdaj ujel Liverpool, ki je lahko zadovoljen, da na Merseyside derbiju ni izgubil. Chelsea se je v nedeljo vrgel po Cityju, saj tudi zanj za minuli konec tedna velja ocena “klasičen”. Arsenal je zmagal z muko, torej neo-klasično.

Fantje ne jočejo, še posebej če so machunianski staroselci ali navijači Cityja. Trenutno najboljši team v Angliji je v svoji slikoviti zgodovini izgubljal že tako zelo nepremišljeno in eksotično, da ni bilo verjeti. Po prvem delu tekme na Etihadu je vse kazalo, da na navade in razvade iz pred desetletja, dveh ali treh zdaj pa res lahko pozabimo. Ob odmoru niti Raheemu Sterlingu ni nihče naglas očital najmanj dveh čistih priložnožnosti, iz katerih bi se moral izcimiti rezultat 4:0 ali 5:0 ter praktični konec tekme in začetek we-are-champs slavja. Mourinho je svojo četo opozoril, da pri 2:0 še ni vse izgubljeno. Najsi je Pogba zadel dvakrat, zame je kralj rezultatske vrnitve Alexis Sanchez, ki je specialist, da se mu odtrga ravno v takih primerih. Pred tremi leti je na White Hart Laneu praktično sam uprizoril Arsenalov povratek po zaostanku z 2:0. Arsenal takrat po Coquellenovi izključitvi na severno-londonskem derbiju ostal le še z desetimi v polju. Njegova podaja v sredino, ki jo je s prsmi v asistenco za Pogbaja skrajno classy spreobrnil Ander Herrera, je bila tako zelo značilna za eksplozivnega in od tekmovalnosti čisto prevzetega Sancheza. Ob nesporni kakovosti njegove podaje, ki ji je sledila brca Chrisa Smallinga za zmagovalni zadetek, pa več kdaj drugič. V glavnem. Bolj je United verglal svoj agregat, bolj je City nemočen padal na hrbet. Ashley Young bi kaj lahko uničil vse napore svojega napada, saj je bil njegov kramp v golenico Sergia Aguera čist penal’n’rdeč (karton), toda sodnik je incident ocenil kot regularnost z nekaj neznatne kolateralne škode ali rahlim dopolnilom v obliki Aguerovega simuliranja. Huda napaka, huda sodnikova napaka!
Velika Mourinhova zmaga in to v zgodovinsko pomembnem trenutku, ki navidezno malo koristi njegovemu klubu, božjastno po škoduje osovraženemu nasprotniku. Dejansko pa si je Mourinho z tem uspehom povrnil zaupanje navijačev, pa tudi direktorata Manchester Uniteda. Oboji skupj s Portugalcem zdaj precej bolj realistično lahko pričakujejo, da se ob letu osorej ne bomo pogovarjali o še vedno astronomski 13-točkovni razliki med mestnima tekmecema. No ja. Seveda se zdaj lahko sprašujemo tudi, kje je bil Mourinho med odmorom tekme proti Sevilli, ali pa še kakšne, ki jo je Manchester United v tej sezoni nepričakovano zavozil v neuspeh.

Obisk Liverpoola pri Evertonu je bila precej bolj dolgočasna zgodba. V prvem delu se ni zgodilo nič, razen enega odličnega posredovanja gostujočega vratarja Lorisa Kariusa. Cenk Tosun in Dominic Calvet-Lewin sta imela priložnost zadeti zmagoviti zadetek za Everton, a sta bila oba ob finiših nezbrana. Sam Allardyce, trener domačih, po solidnem remiju ni bil deležen žvigov. Slaba tekma, a ugoden izid za obe vpleteni strani.

Stoke City bi lahko Tottenham kaznoval vsaj še z golom ali dvema, toda tradicionalni zmagovalec na obračunih teh tudi tokrat ni zatajil. Edino Stokeov zadetek je padel po grobi napaki vratarja Spursov Huga Llorisa bo izbijanju povratne podaje. Medtem ko je oba za Tottenham dosegel Christian Eriksen, le da se je, kot vztraja Harry Kane sam, zadnji – in to z ramo – žoge dotaknil on. Ker je Mo Salah ta krog počival, je navdušenemu najboljšem strelcu Premier lige Kaneu še kako sedlo, da ima zdaj priznanih skupaj že 29 golov.

Arsenal je v nedeljo začetni kašelj in torej precej bedno igro na koncu – kot je to skoraj vedno – spremenil v zmagovalno. Soutnampton je prvi povedel in nato tudi izenačil na 2:2, a je Danny Welbeck s svojimi dvema novima zadetkoma domače rešil, goste pa prestavil med poražence tudi v tem krogu. Southampton je igral bolje kot pred tednom na London Stadiumu. Glede na preostali urnik tekem s sorazmerno enakovrednimi oponenti, si trener Southamptona Mirk Hughes obeta majski pobeg iz cone izpadanja.

Joe Hart je postal igralec tekme na Stamford Bridgeu, kajti ubranil je vsaj štiri stele, ki bi lahko postali lepi zadetki za Chelsea. Ostalih 18 domačih poskusov ni bilo točnih. Domači, ki so po razočarajoči seriji rezultatov, zaigrali zavzeto, se niso mogli načuditi, kako jim je uspelo zapraviti toliko za dosego gola ugodnih pozicij. Strelcu Chicharitu Hernandezu je podal najboljši westhamovec Marko Arnautović, ki bralce Ambrofuzbal ekskluzivno lepo pozdravlja, enako pa tudi Hart. Moj video raport z londonskega derbija najdete na – tej povezavi.

Srečanje Watford-Burnley je bilo prvo uro zelo dokaj gledljiva predstava. Nadpovprečno veliko veselja sta ima domače krilo in gostujoči vratar. Roberto Pereyra je z nevarnimi streli zaporedoma izzival Nick Popea. Končno je Pope popustil in domači so vodili. Nato pa se je zgodilo nekaj res zanimivega. Predložek po prekinitvi v domači kazenski prostor, odboj ali dva, če ne trije z glavo, ki iz Watfordovega gledišča niso bili uspešni, sledi glavca enega od burnleyjevcev ter snap-shot Sama Volkesa, ki je ravno vstopil: ta zadetek je bil na las podoben tistemu Jermainea Defoeja, po katerem je minulo soboto v Watfordu remiziral Bournemouth. A to še ni bilo dovolj. Watford si je le tri minute zatem privoščil še eno zelo podobno blamažo pri izbijanju visoke žoge iz svojega kazenskega. Na končnih 1:2 je, seveda s strelom z glavo, zadel Jack Cork.

Z enakim izidom je presenetil tudi Newcastle, in to kar Leicester City. Stabilna pozicijska igra, veliko borbenosti, in natačnost ob pobegih v kontro – to so bili aduti Newcastlea. Ayoze Perez je tistega za 0:2 dosegel z lepim, a eksotičnim lobom s 35-ih metrov.

Zelo dobra tekma je bila tista med Bournemouthom in Crystal Palace. Gostje so zahvaljujoč enakim kvalitetam, kot jih je posedoval Newcastle dvakrat vodili. Domači so se rezultatsko pričakovano – kot že tolikokrat v tej sezoni – vrnili, a tokrat samo do remija. Dan pred to tekmo se je na treningu poškodoval Christian Benteke, Palaceov zdaj že alarmantno neuspešen centralni napadalec. Trener Palacea Roy Hodgson je zagato rešil brez težav. Palace je igral brez izrazite špice, zaradi igralca viška na sredi polja pa torej začetne prednosti, tako kot praktično vsakih v zadnjih šestih tednih, ni pognal v odpadni jašek.

Oba gola na tekmi Brighton-Huddersfield sta bila dosežena po pol ure igre. Enega si je dal Jonas Lossl, saj je od štange odbiro žogo le-to v lastno mrežo prav patetično spravil sam. Takoj zatem pa je izid izenačil Steve Mounie, in sicer po ovsem blazni napaki stebra domače obrambe Shanea Duffyja. Duffy je bil netipično nepazljiv pri back-passu oziroma pri podaji nazaj, tj. nazaj k svojemu vratarju.
Lossl za svoja posredovanja, še zlasti v drugem delu, zasluži veliko pohvalo. Tekma je bila sicer bolj švoh.
V soboto Brighton potuje v goste k tradicionalnemu rivalu Crystal Palaceu, Huddersfield pa doma pričakuje Watford.

Podobno kot tista med zadnjim West Bromwichem in Swanseajem. Začetno vodstvo domačih je četrt ure pred koncem s strelom z glavo izničil Tammy Abraham. Tekma ni bila kaj prida. Je pa zato lepo, da West Brom pod taktirko vršilca dolžnosti trenerja Darrena Moorea ni neslavno izpregel. S točko pa so zadovoljni tudi pri Swanseaju, kaj ne bi bili.

Torkov povratni veliki vseangleški dvoboj v četrtfinalu Lige prvakov med Manchester Cityjem in Liverpool bo blazen. Itakitakitak…. Big derbi prihajaočega 34.kroga pa bo v soboto, in sicer v večernem terminu, ko se na Wembleyju pomerita domači Tottenham in Manchester City.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *