Po 34.krogu: Nova Liverpoolova nerodnost

Liverpool je bil proti slabšemu nasprotniku znova slabši. Po dolgih tednih pa je bil klasičen tudi Manchester United. Hull City in Swansea City neposrednega dvoboja za obstanek še nista predala, prav nasprotno. Bournemouth je pokončal zdaj že defi odpisani Middlesbrough. Everton pa je bil ob novem gostovanju v Londonu ponovno bleda senca ekipe, ki v zadnjih mesecih najraje zmaguje.

Ta vražja serija Liverpoola proti Crystal Palaceu – se nadaljuje! Na zadnjih šestih premierligaških obračunih med tekmecema je Liverpool zmagal le dvakrat, in to obakrat na Selhurst Parku. Ostalo tri-točkasto je od novembra 2014 dalje pobasal Crystal Palace. Vključno z nedeljsko samo-samobotažo rdečih.
Niti na začetku prvega dela, niti po doseženem vodstvu, niti kasneje se Liverpool ni podvizal do mere, ko bi lahko ocenili, da so na Anfieldu dominantni rdeči. Vsled sramotnega niza, ki ga Liverpool v tej sezoni uprizarja na obračunih proti ekipam, ki bi jih moral poskrati po slamci, je zadnji poraz še kar šokanten. Brez poškodovanih hitrih napadalnih kreativcev Saida Maneja in Adama Lallane Liverpoolova postava preprostno nima dovolj municije. Phillipe Coutinho je bil sicer najboljši posameznik pri domačih, toda vsega ni zmogel sam.
Smola za Liverpool je bil prekšek prav nad Coutinhom tik pred petmeterskim prostorom, ta je bil storjen pri rezultatu 1:1. Brazilec se je obdržal na nogah in proti vratom vendarle sproži. Njegov strel je bil blokiran. Če bi Coutinho v ključnem trenutku pomislil na profit v obliki 11-metrovko, bi se Brazilec nedvomno zvrnil po tleh. A ker borec ni imel primadonna-style namena in je grizel dokler je le lahko, je šla priložnost, dvojna priložnost (za gol ali pa za elfer) v franže.

Dva klasično-centerforovska zadetka je ob svoji prvi vrnitvi na Anfield, kjer je (sorazmerno neuspešno, tj. neučinkovito) igral minulo sezono, grandiozno uprizoril Christian Benteke. S kolegom Mamoudajem Sahkom (posojenec iz Liverpoola, kamor se tudi ta najbrž ne bo več vračal) sta se po tekmi neo-klasično poveselila.

Izid te tekme je bil komaj prva glorija za trenerja Sama Allardycea na Anfieldu, in to šele v štirinajstem poskusu. Ob tem tudi tretja sijajna zmaga Crystal Palace proti najboljšim v zadnjih tednih. Pred Palaceom sta nedavno padal tako Chelsea kot Arsenal. Južnolondončani so zdaj že kar naenkrat na 12.mestu in danes najbrž ženam že kupujejo kopalke, otrokom pa plavalne rokave. To pa po premierligaški rock’n’roll logiki pomeni, da jih bo v soboto na njihovem domačem travniku nabrisal Burnley, ki v tej sezoni v gosteh še ni uspel zmagati! Res? Še prej pa Tottenham, najbrž. Pazi hrbet!

Burnley je bil dokaj zbegan, Manchester United pa odličen, zato dilem o zmagovalcu srečanja na stadionu Turf Moor na severnem obronku manchesterskega megapolisa vprašnj ni bilo. Jose Mourinho je imel zelo jasen izvedbeni načrt. Marouane Fellaini je na sredini polja prav vsakič preskočil Ashleyja Barnesa, medtem ko je bil Anthony Martial prehiter za domačo obrambo. Klasična Unitedova zmaga na tujem in hkrati vintage-Mourinho operacija. Portugalec je končno padel not! Zdi se, kot da je četrtkova huda poškodba Zlatana Ibrahimovića Manchester United kar nekolikanj razbremenila. Zadnji dve zmagi pa sta obenem veliko samozavesti nabildala tudi vsem na Unitedovi klopi, kar je za rotacijske fantazme stratega seveda idealno.

Trener Manchester Uniteda je po tekmi hitel modrovati o tem, da je zanj in za klub prioriteta osvojitev Lige Evropa, in da v prvenstvu do 4.mesta United itak ne more več. Toda Mourinhu, staremu lisjaku ni treba verjeti, sploh ne. Četrtkov manchesterski derbi bo bombastičen. Si predstavljaš, da United res zmaga. To bi bilo senzacionalno! Zmaga Uniteda nad Cityjem pa vseeno ni tak eksot, kajne. Še kar realna možnost. Rashford ga bo itak dal!

Že v soboto je pod-standardni Everton odjokal svoje v Olimpijskem parku. Tekma proti West Hamu je bila zanič, da je bolela glava. Niti eni niti drugi se niso pustili – predati organizirani nogometni zabavi. Malodane vsakdo je brcal nekam po svojem, bolj-ali-manj nekam brez veze. Tri priložnosti na strani domačih in ena in pol (do dve) za Everton, ki na gol nasprotnika v resnici ni sprožil niti enkrat. Vse, kar je bilo potrebno dodati po tej tekmi, najdete – tu.

Sta se pa v nujno-nujno reševalno akcijo minuli vikend nabrito podala Swansea City in Hull City. Še zlasti slednji. Ker je bil že sredi prvega dela po baletno dvignjeni nogi in sploh ne kašni posebej izkazani grobosti Oumarja Niasseja pred M’Bayem Niangom Senegalec precej neupravičeno izključen, je bila panika pri domačih velikanska. Eldin Jakupović, ki je čudežno ubranil strel z glavo Avstrijca Sebastiana Prodla že v prvem delu, je vajo uspešno ponovil tudi sredi drugega, ko se je bolj kot ne instinktivno postavil pred žogo, ki jo je proti vratom iz neposredne bližine nabil Etienne Capoue.

In le nekaj sekund zatem res ni bilo več 0:0, kajti Kamil Grosicki je v speederski kontri z desne virtuozno zaposlil Lazarja Markovića, ki je zadel v drugem poskusu. Enega od zadetkov sezone je na koncu z razdalje zaflajštral še domači branilec Sam Clucas. Lepa zmaga s samo z desetimi v polju – to pove marsikaj, zato navijači Hull Cityja upravičeno upajo na obstanek.

V marsičem podoben je bil tudi razplet dogodkov na Liberty Stadiumu v južnem Walesu. Swansea je povedel po podaji iz kota. Z glavo je bil uspešen Fernando Llorente. Swanseaju igra tudi po vodstvu ni streka od nog. Stoke City je bil nekajkrat zelo blizu. Sploh pa trenutek pred tem, ko je Marko Arnautović izvedel najstrožjo kazen. Dunajčan je zverinsko usekal po žogi, ki pa je zletela pol metra nad prečnikom. Na drugi strani pa je pogumen poskus z razdalje Toma Carrolla, le nekaj minut zatem, na rahlo oplazil nekdanjega Swanseajevega playmakerja Joea Allena, žoga je pridobila najbolj idealen lok in Jack Butland – povratnik po resni poškodbi – je lahko le brezmočno zaplaval po lufut.

To grizenje Hull Cityja in Swansea City za ohranitev premierligaškega statusa bo neusmiljeno do konca. Takole na prvi pogled pa se zdi, da ima Hull City ob soočenjih s preostalimi nasprotniki za nijanso več možnosti za dosego ultimativnega cilja kot pa jih ima Swansea.

V torek Chelsea vs Southampton, v sredo tri (Arsenal vs Leicester, Crystal Palace vs Tottenham in Middlesbrough vs Sunderland), v četrtek pa ves svet bulji v smeri proti Manchestru, yeah!

V soboto pa pač že 35.krog – “…..same say Yeh-Yeh!”

PS.

Po glasovanju kolegov profi nogometašev je največ cehovskih pohval prejel Chelseajev N’Golo Kante, ki je tako postal FPA Player of the Year. V razredu mlajših iz istega polka pa je že drugič zapored najboljši Spur Dele Alli. Čestitamo!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *