Po 35.krogu: In Style

Manchester City je petardiral še Swansea, Liverpool se je med opoldanskim razmislekom o svojem naslednjem nasprotniku spozabil, Arsenal je odigral klasično-wengerjevsko, Stoke City je dokončno zabredel, zato pa so pred Palaceom najbrž kristalni poslednji trije krogu.
V FA pokalu nič novega, saj Tottenhama – če je res kdo računal drugače – ne bo v finalu.

West Brom se je v rezultatsko vrnil v tekmo po tem, ko je zaostajal z 0:2. Liverpool se je čudil, kaj posebej na moč ali na poskok pa ob tej nameri že odpisanih domačinov niti ni ukrepal. Salomon Rondon je zabil za 2:2 in potem nihče ni več vedel, ali bi bil vesel, ali žalosten, ali ponosen, ali pa kar sam sebi neznosen. Za Liverpool dve piki manj ne pomenita krize, za West Brom pa dve piki premalo pomenita praktično nič. Tekma je bila zabavna.

Mo Salah je spet dosegel lep zadetek. V nedeljo zvečer je bil na gala fešti ves nobl in zrihtan. Na tej je zasluženo prejel priznanje PFA Igralec leta. To je izbor, pri katerem sodelujejo samo nogometaši, torej Salahovi kolegi. Zasluženo. Čestitamo.

Domači Watford je bil slabo uro nedvomno boljši nasprotnik, toda tekma proti Palaceu je tako zelo posebna, da prevlada udeleženima moštvoma sploh ni mogla prinesti karkoli mesenega. Namreč. Sočna, dopadljiva, toda brez šans in brez golov. Z izjemno res redkih priložnosti, pa še te so se izvile iz nekega mélange-ja v pet-meterskem prostoru – vsi se nabijmo pred golmana in mogoče pa tako uspemo žogo prepričati, da skoči preko gol-črte. Vse ostalo pa: napačne podaje, nerodnosti, slabe kombinacije, zapravljene žoge, drdranje nesmislov, površnost, prenagljenost, prekrški, prekrški, driblingi v prazno, grozen fuzbal še tudi pod rubriko razno! Preveč, preveč vsega tega. Zdaj že ponarodeli krivec za vse in tudi za tisto, kar šele bo materializirano, Wilfried Zaha je v zadnji tretjini obračuna spet odlično rolal Watfordovo obrambo. Nekajkrat je bil zrušen, ker je sam želel biti, enkrat pa je bil očitno nepravilno oviran, a je zato, se pravi za ex-grehe, namesto svoji ekipi 11-metrovko, sebi osebno prislužil rumenost. Glede na konfuzijo na igrišču, so bili sodniki, če pomislim prav, dokaj ok. Paradoks pa tak!
V soboto grem na tekmo Crystal Palace-Leicester. Če domači na svojem predzadnjem nastopu pred predano domačo navijaško falango izpraskajo še en remi, so definitivno rešeni pred izpadom. Kar se bo zgodilo je to, da bo Palace zmagal in imel na koncu sezone še več zbranih točk, kot pa si jih dejansko želi. Tudi njihovi navijači bodo imeli v prebavilih več hmeljeve esence, kot bi si jo želeli. Po koncu tekme bo party v bližnjem zadružnem pubu, ker se bo po tv-ju spremljalo tekmo Swansea-Chelsea in ob tem cockneyjevsko brundalo, nalašč, v podporo luzerjem v modrem. Londonski jug je zakon – sami naši!

V soboto je bilo pestro na Emiratih. Čeprav bi bilo lahko vzdušje boljše, bolj navijaško iz domačinskega perspektive, se ve. West Ham je pol ure pred koncem izenačil na 1:1, toda finalnega Arsenalovega pritiska ni zdržal. Declain Rice se je zdrznil ob predložku odličnega Aarona Ramseyja, umaknil je glavo, s tem nehote na finto pahnil Joea Harta (še enega odličnega posameznika) in bilo je 2:1. Potem sta padla še dva, in sicer oba po wengerjevem receptu in obenem z noge Alexandrea Lacazettea.
Že v prvem delu je nerodno doskočil Mo Elneny. Upam, da mu do svetovnega gleženj-zvin zrihtajo.
Moj video raport s te tekme najdete na – tej povezavi
Arsene Wenger je na post-tiskovki lepo in mirno povedal, da so vsi, ki so v zadnjih letih skovikali “Wenger-Out” v bistvu totalno out in bedni, saj so ugledu kluba naredili veliko škodo. Kdo je bil tak?
Sicer pa je bil profesor Wenger kul kot navadno. Pogrešal bom pogovore z njim. Želim mu, da bi res postal selektor Francije in tudi, da naj se pogodi lepo z ex-ženo, ki mu je v Pariz zbežala že predlani.

Stoke City je v must-win tekmo vstopil zelo ZA. Vodstvenega je pristavil Senegalec Badou Ndiaye, zato pa njegov fellow-countryman Mame Biram Diouf ni uspel ustaviti čistega predložka na čisti poziciji čisto pred vrati Nicka Popea. Ker ni bilo 2:0, se je Burnley v drugem polčasu spravil k rezultatskemu povratku. Ashley Barnes je zadel iz gneče po kotu, ki je sledil enim trem poprejšnjim kotom oz. hudemu pritisku gostov. Skratka. Stoke City je v svojem slogu zablokiral oziroma kolapsnil brez pravega razloga.
Ne verjamem, da mu kdor koli še lahko pomaga ostati med premierligaši. Lastniki Stoke Cityja so tudi stavničarski moguli iz naslova Bet365. Tem novcem ne manjka. Svoj klub torej lahko spravijo na zeleno vejo. Kdaj pa nameravajo to res storiti, pa ne sprašujte mene. Stoke je v-glavnem in tudi v slogu Out.

Če niste gledali tekme Manchester City-Swasnea City, potem niste spremljali desege premierligaškega rekorda, ki se imenuje 942 uspešnih podaj. In Swansea je 83-odstotkov žive igre porabil za naprezanje v smeri, “dajmo jim odvzeti žogo”.
Basically je Pep Guardiola po tekmi povedal, da je bila to prva v nizu pripravljalnih za sezono 2018-2019. City prejme zmagovalni pokal šele 6.maja, ko bo zrušil še kakšen lep rekord.

V ponedeljek zvečer je v obupno slabi tekmi Everton z 1:0 odpravil Newcastle. Edini zadetek je padel po edinem strelu v okvir gola oz. v okvir obeh golov. Pod prečko ga je od blizu lepo zalepil Theo Walcott. Gostje bi na koncu lahko celo izenačili, toda to bi bilo – pa čeprav na obračunu tako zaspanega značaja – skoraj nepravično. Sam Allardyce se kljub kritikam ne uklanja. Po tekmi je trener Evertona povedal: “Naš stil je ok, saj zmagujemo. Dokler bo tako, zame ne bo težav.”

FA CUP semis
Tottenham je bil začetno boljši od Uniteda, toda United si je ob pravzi ponovil tisto veleznano, “pa saj so le Spurs” in ušel v finale. Tottenhamovci so bili po tekmi vidno skrušeni. Manchester United je zmagal, zato ker je igral pametno.
Fina tekma je bil tudi nedeljski semi med znancema iz prejšnjega vikenda. Chelsea je bil občutno boljši, a je tudi Southampton igral lepo in skoraj učinkovito.
Finale jeznih bo hud.