Po 5.krogu: Kriva pota Manchester Uniteda

mourrrr

Peti je ponudil veliko. Še več zabave, radosti, prav tako še več stisnjenega zobovja kot njegovi predhodniki. Manchester United se je znova predstavil kot bedna celota, v primerjavi z Manchester Cityjem pa sploh. Liverpool je s tečajev izpulil Chelsea, čeprav bo moral za vstop pod vrh najprej ujeti odličnega soseda Everton. Arsenal in Tottenham sta jo po evro opravkih odnesla z zmagama. 

V Watfordu se je dokončno videlo, iz kakšnega testa je Manchester United. Zelo sumljivega. Ko obiskujem tekme na Vicarage Rd. je moj sedež pet metrov od gostujoče klopi. V nedeljo sem se lahko prepričal, ali je res, kar so mi zadnje tedne pripovedovali kolegi, še zlasti tisti s severa. Jose Mourinho zelo zmedeno vodi ekipo. Skrajno dislektično se giba po tehnični coni ob igrišču. Zdaj se nastavlja kameri, zdaj napada četrtega sodnika, zdaj žaljivo nagovarja svoje igralce in proti njim bruha psovke. Izjema so le trije. Marcusa Rashforda vzpodbuja k defenzivnim nalogam, Waynea Rooneyja prepričuje, kje je zanj naboljši položaj, Zlatanu Ibrahimoviću pa si ne upa reči prav ničesar. Luke Shaw pa jo je slišal po tekmi, saj je bil javno označen za krivca, to je za botra drugemu odločilnemu golu Watforda. Portugalec vlada s trdo roko, a hkrati z zmedenim pogledom. Jasno je, zakaj se igralci ne odzivajo, če pa že, pa so njihove poteze površne, posledično pa Unitedove akcije kilave. Še posebej je trenerjeva brezbrižnost na plano stopila ob poškodbi glave, ki jo je staknil Antony Martial. Mourinhu za Francoza ni bilo mar; niti pogledal ga ni, ne ko je ta ležal na tleh, ne ko je v spremstvu treh zdravnikov komaj  pri zavesti odhajal z igrišča.

Po sramotnem porazu proti izjemno motiviranemu Watfordu, je Mourinho meddrugim ugotovil tudi, da nekateri njegovi igralci slabo prenašajo pritisk. Naravo tega ni znal definirati. Najbrž pa je imel prvega v mislih Paula Pogbaja, ki mu je posredno naprtil fantomski pritisk zaradi slave po prestopu za rekordno vsoto. Resnica je ta, da je bistvo tega pritiska Mourinho sam. Vse bi bilo drugače, če prav enak vedenjski vzorec slavni trener ne bi zapopadel že lani, ko je nato decembra od uprave Chelseaja dobil nogo v zadnjico (in odpravnino). Vse kaže, da se Portugalec od stresa, ki si ga je z arogantno držo in vztrajno nepopustljivosto naprtil pred letom, še ni pobral. Trije zaporedni porazi, ki jih je Mourinho nazadnje zabeležil pred desetimi leti, ko je še vodil Porto, niso naključje. Na žalost navijačev Manchester Uniteda jih lahko v prihodnjih tednih napovem še kar nekaj.

ilkay

Povsem nasprotno vzdušje vlada v taboru Manchester Cityja. Tam je harmonija na višku. Pep Guardiola je tisti, ki za časa tekem ob igrišču malodane porabi prav toliko energije kot jo porabijo njegovi igralci na zelenici. Te animira zelo usmerjeno in natančno, v nenehnem dialogu s pomočniki. Nič čudnega, da je ekipa pripravljena na boj in zagrizena do zadnje brce, pa čeprav vodstvo s 4:0 pomeni, da so nove tri točke že lep čas globoko v Cityjem žepu. Tako je bilo tudi na tekmi proti Bournemouthu, na kateri se sinjemodri niso obotavljali in so poskušali zabiti tudi še petega, pa čeprav v sodniškem podaljšku. Guardiola naj bi se tudi do vseh, ki delujejo v  klubu, pa najsi bodo to delavke v pralnici ali pa šoferji, vedel skrajno spoštljivo in prijazno. Vsi ga hvalijo in občudujejo. Dejstvo, da je praktično že odpustil tri nosilce Cityjeve igre v zadnji sezonah (V.Kompany, Y.Toure in J.Hart), zdaj ne moti prav nikogar več.

Največja zvezda sobotne tekme na Etihadu je bil Kevin De Bruyne, ki je asistiral in tudi zadeval z lahkoto. Belgijec ne igra več kot krilni pač pa centralni ofenzivec. Vsi goli so padli po dopadljivih in hitrih kot-tika-taka kombinacijah. Na svojem debitantskem nastopu je zadel tudi Ilkay Gundogan. Edini kritičen trenutek na tekmi je bil tisti, ko je zavrelo Špancu Nolitu, ki je bil zaradi poskusa glavo-trka ob koncu tekme po nepotrebnem izključen. Očitno je, da je bil Pep Guardiola natančno tisti manjkajoči člen, ki je odlično ekipo Manchester Cityja zdaj spremenil v neustavljivo. Dokaz za to je dosedanjih 8 zaporednih sezonskih zmag. Ne le, da se kaj takega v zgodovini kluba še ni zgodilo, osmica v vrsti se ni zgodila niti Guardioli, ever.

pep

Na stadionu Etihad se je v soboto zbralo 54.334 obiskovalcev, ki se bodo tjakaj zaradi užitka spremljati City zagotovo z navdušenjem vrnili. Upravo Manchester Ctiyja je namreč v sredo – šlo je za iz torkovega niza zaradi poblaznjenega naliva in vode na igrišču prestavljeno prvo tekmo v Ligi prvakov proti Borussiji iz Munchengladbacha – močno razočarala skromna zasedenost sedežev – komaj dobri 13.000. Tako ali tako pa je Liga prvakov v Angliji zelo slabo spremljano in zato manj cenjeno tekmovanje, kar pa še posebej velja za ta njegov prvi, torej jesenski ali skupinski del. Tudi televizijski prenosi tekem Lige prvakov, ki jih posreduje mreža BT Sport, še naprej beleži nizke stopnje gledanosti. BT Sport pa je v primerjavi z gledanostjo programov Sky Sports ostaja v podrejenem položaju. Slednje močno skrbi tudi UEFA-o. A o tem podrobneje kdaj drugič.

Ok, res je, da je sezona še dolga. Manchester United je zdaj 7., ManCity prvi, med njima je komaj šest točk in nič več. Vse je še možno. Itak.

Spodaj zato dopišem še nekaj ključnih obračunov, ki bodo na tja do konca novembra krojili vrh premierligaške tabele.

 

barry

Everton se je po zaostanku proti Middlesbroughju pobral in nasprotniku že do odmora v mrežo nasul tri žoge. Gostje so prvi zadetek dosegli po očitnem prekršku Alvara Negreda nad vratarjem Maartenom Stekelenburgom. Izenačil je slavljenec, zdaj že s 600 nastopi v Premier ligi, Gareth Barry. Barry je za prvi Evertonov gol na tekmi pod prečnik pospravil odbito žogo od vratarja Victorja Valdesa, pri čemer je trenutek pred tem nanj z dvignjenim podplatom nevarno naletel Romelu Lukaku. Brcnil ga sicer ni. Ostalo s strani Evertona je bilo pravzaprav izvedeno idealno. Precej bolj natančnen kot na zadnjih tekmah je bil Ross Barkley, še posebej dobro pa igra nova okrepitev toffiejev defenzivec Idrissa Gana Gueye, to je tisti Senegalec, ki se je lani, ko je odigral prvo sezono v Angliji, kar nekako izgubil v slabi ekipi Aston Ville. V glavnem, Everton na 2.mestu ni zato, ker je vreme lepo in ptički pojejo, pač pa zato ker ima tip-top zbalansirano, disciplinirano in zagnano moštvo; in to si velja zapomniti. Moje navdušenje nad trenerjem Ronaldom Koemanom, ki ga tudi v teh zapisih ne skrivam, le še raste.

Arsenal je v Hullu igral zelo podjetno, dobro, hitro. Najbrž bi gostje gladko zmagali tudi če Jake Livermore zaradi igranja z roko ne bi bil izključen. Za konec Arsenalove zabave je izjemen gol s strelom od daleč zabil še Granit Xhaka.

Že v petek večer je bil Liverpool na Stamford Bridgeu spet zelo zavzet in nepopusljiv, še posebej to velja za prvi del. Obramba gostov je bila ves čas zelo pri stvari. Fenomenalen zadetek Jordana Hendersona malo pred odmorom je že rešil vprašanje zmagovalca. Chelsea je igral v zategnjeno in kot v krču.

Tudi Leicester City se je lepo razpočil pred Burnelyjem. Igral je zelo dopadljivo, pri čemer so tudi gostje poskrbeli, da Ranierijevim fantom rezati njihovo obrambo ni bilo posebej težavno. Prva dva za svoj novi klub je v mrežno pospravil Alžirec Islam Slimani. Zelo se čuti, da sta z rojakom Riyadom Mahrezom odlično uigrana.

estham

Nepričakovan brodolom je tudi ta konec tedna doživel West Ham. Njegova obramba je bila kompletno razpuščena, tako da je West Bromwich z lahkoto zabil 4, v zadnje pol ure tekme pa si brez panike privoščil nekaj lagodja. V tem času so gostje znižali. Igralec tekme je bil dvoji strelec Belgijec Nacer Chadli, ki je avgusta prestopil iz Tottenhama.

redmond

Southampton je z odlično igro in številnimi priložnostmi nadigral Swansea City. Res je, da je edino Charlieju Austinu uspelo zatresti mrežo gostov. Je imel za kaj takega lepo priložnost tudi Nathan Redmond in še kdo od domačinov.

Zagreti in zmagovalni so bili tudi igralci Crystal Palacea, ki so Stoke povsem potolkli. Že tretjič zapored je Stoke City na tekmi prejel 4 zadetke. Njihovega trenerja Marka Hughesa to bolj skrbi kot pa ga draži skoraj že tradicionalen plah začetek sezone njegove ekipe. Tudi lani je Stoke City začel zmagovati šele oktobra.

dier

Tottenham je v zadnjem obračunu kroga brez večjih pretresov porazil Sunderland. Napadalno usmerjenega levega branilca Nizozemca Patricka Van Aanholta je tik pred začetkom pri gostih zamenjal mladi Belgijec Jason Denayer. Trener David Moyes po tekmi ni znal pojasniti pravega razloga za menjavo. Omenjal je le zdravstvene razloge. Ne posebej skrivnostno pa je bilo delovanje Sunderlanda na igrišču. V prvem delu je imel veteran Steven Pienaar zlato priložnost, ki je iz bližine ni zmogel izkoristiti. Vse ostalo so dodali Spursi, ki so močno prevladovali. Harry Kane je zadel po kolobociji centralnega branilca Papyja Djilobodjija, ki se je znašel na napačni nogi in žoge ni usple izbiti izpred svojega gola. Posnetek akcije oziroma Senegalčeva nerodnost je kar komična. Kane se je pri enem od drsečih štartov tudi poškodoval. Prav tako pa so, najbrž zaradi utrujenosti, ki je posledica naporov na sredini tekme v Ligi prvkov proti Monacu, stegenjske vezi proti koncu obračuna izdale tudi Erica Dierja in še prej Moussaja Dembeleja.

 

5.krog nekaj že nakazuje. Morda se ga bomo kdaj še spomnili z dvignjenim kazalcem. In tako opomnili na kak razvijajoč oz. nekoč že razvit fenomen, ha!

V torek in sredo je v Angliji na sporedu 3.krog v Ligaškem pokalu ali EFL Cupu z derbijem Leicester City vs Chelsea.

Sicer pa bo tudi 6.krog v Premier ligi nasičen s super zanimovostmi. Vabljeni, da ostanete v družbi vseh krakov spletne strani ambrofuzbal.co.uk!

24.9. Manchester United vs Leicester City

24.9. Arsenal vs Chelsea

2.10. Tottenham vs Manchester City

15.10. Chelsea vs Leicester City

15.10. Manchester City vs Everton

17.10. Liverpool vs Manchester United

23.10. Chelsea vs Manchester United

29.10. Tottenham vs Leicester City

5.11. Chelsea vs Everton

6.11. Arsenal vs Tottenham

19.11. Manchester United vs Arsenal

26.11. Chelsea vs Tottenham