Po 5.krogu: Manchester City nima konkurence

Iz pétke z veliko lepih obetov in dobre volje! Predvsem za Manchester City. Mourinho enkratno ponižal Everton, Wengerjevi so se zbudili, ko je bilo to najbolj potrebno, a še vedno niso zabili. Newcastle je zmagal po latentni “haki”, Tottenhamu pa od zgoraj spet ni pomagal nihče. Na dlani je, da bo Crystal Palace tudi po osmici povsem spodaj.

Manchester United je spet igral stabilno, a zelo konservativno. Zgodnje vodstvo po izjemnem voleju Antonia Valencie je pomenilo, da lahko zadihan in skrajno polžje počasno napadajoč Everton izčrpavajo še vsaj naslednjo uro-in-pol. In res ga je. Nato so mu nasuli še tri kose. Vseeno se je poznala odsotnost poškodovanega Paula Pogbaja.

Jose Mourinho je po tekmi klasično zapletel zgodbo, rekoč, da je Everton kandidat za osvojitev enega od prvih štirih mest. Trenutno so Toffieji na mestih, ki vodijo v drugo ligo. S to kvazi teorijo je Unitedov trener najbrž nafutral svoj ego, češ, da je njegova ekipa tako silovito močna, da vse, tudi najzahtevnejše tekmece, sesuva praktično kadar koli že hoče in s kakršno razliko si želi.

V Angliji vsi sumijo, da Portugalec ni spremljal žura, ki so ga njegovi sosedje popoldne pred tem uprizorili na Vicarage Roadu. Resda sta bila dva zadetka gostov dosežena iz predhodnega off-sidea, toda 0:6 na tujem, in to proti še ne poraženim, pa čeravno je to Watford, ni hec. Pep Guardiola torej uresničuje, kar Jože Mourinho sanja.
Hat-trick za fenomenalnega Sergia Aguera je le kolateralna novička. Aguero je, jasno, boljši kot kadar koli prej predvsem zato, ker ima v špici v kombinaciji z Jesusom Gabrielom več časa in tudi več prostora. Manchester City je surov, brutalen, njegove podaje so čiste, kombinacije so skrojene na-prvo, gibanja njegovih igralcev po travniku in vse ostalo je/so: uau, resnično uau.

Chelsea je v derbi vstopil samozavestno, toda po zapravljeni 100% šansi Pedra, ki je sam stekel proti Petru Čechu, je Arsenal pohodil plin – Shkodran Mustafi se je resneje lotil Alvara Morate, Aaron Ramsey se skupaj z Granitom Xhako zakopal po Stamford Bridgeu, tako da so domači malodane dihali le še na škrge. Na koncu je nekdo moral znoreti – to je bil David Luiz, ki se je po naskoku Alexisa Sancheza od zadaj maščeval gležnju Seada Kolašinca. Bosanec je pametno spregledal zlo namero Brazilca, ni žoge ni nabil z vso silo. Luiz je bil izključen, Seadu pa je uporabo obeh nog v zadnjih treh minutah omogočila, na srečo, really, le lokalna uporaba famoznega spreja Deep Freeze. Chelseajeva hitra revanša za poraz v FA Cupu in v Community Shieldu ni uspela, sicer pa tudi Arsenal ni uspel usnje brcniti v mrežo. To je bil prvi domač remi za Chelsea po skoraj letu in pol.
Nekaj dodatnih ključnih ugotovitev s te tekme: Arsenal še vedno zna, če se odloči, da bo (whatever) oz. je ponovil mantro “nehajmo ga že biksat” popej uporabljeno tudi na tekmi proti Kölnu; odsotnost Mesuta Ozila se ni poznala, Alexis Sanchez očitno te sezone očitno ne bo vrgel proč iz principa, Lacazette bi lahko od sebe dal več; Morata je res bolj mlečen kot pa Diego Costa; Fabregas, Kante, Alonso in Moses slabi, rezervista Bakayoko in Hazard boljša.
Ostalo sem strnil v ekskluzivno video minuto posneto takoj po koncu londonskega derbija, kliknite na povezavo – tu.

Liverpoool je po zgodnjem vodstvu Burnleyja poblaznjeno navail, nekaj domačih kombinacij je bilo res fenomenalnih, toda po izenačujočem golu Moja Salahja tri minute posneje, je vsaj 5 obetavnih strelov na gostujoča vrata letelo naravnost v prsi golmana Nicka Popea, ali pač čez Popea in hkrati čez gol.
Prvi kot za Burnley je bil zabeležen šele v 79.minuti. Joël Matip je tedaj rešil strel Bena Meeja, Meejevega drugega z glavo neposredno za tem – ko so ga Liverpoolci pustili povsem samega – pa je blokiral vratar Simon Mignolet. Prekršek nad Salahjem, to je res, ki ga je v drugem polčasu zakrivil prav Mee, bi moral biti sankcioniran kot 11-metrovka.
Burnley je lani na tujem ujel komaj 7 točk, letos pa že 5.

Kapetan Jamaal Lascelles je ponovno zadel za viktorijo, tako kot pred tednom – in Newcastle je zmagal že tretjič v vrsti. Branilec Lascelles je vse svoje 4 premierligaške zadetke dosegel na enak način – iz kota na njegovo glavo in v mrežo! Obračun proti Stoke Cityju je bila pretežno fizikalna operacija, ob tem lepih šans, bodisi zaradi finih vtekavanj bodisi po visokih žogah, sploh ni manjkalo. Gol Xherdana Shaqirija z razdalje tudi ni bil švoh.

Hudo dinamična in zelo zanimiva, intenzivna, energična tekma je v soboto potekala tudi na stadionu John Smith. Huddersfield je bil občutno boljši v prvem delu. Razveljavljen gol domačih za 2:1 bi bil lahko priznan – offside je bil, če že, res centimeterski. Vseeno je bilo tudi na #HUDLEI veliko zavoženih podaj, res.

Bournemotuh je pospešil v drugem delu, in to šele po zaostanku. Brighton je imel šanse tudi še po doseženem vodstvu, a se mu ni izšlo. Dvojni asistent je v končnici tekme postal rezervist, pred dvema sezonama med najbolj obetavnimi mladinci pri Liverpoolu, Jordon Ibe, ki v vrsti Bournemoutha šele zdaj prihaja k sebi, tj. v nekaj podobnega ok formi.

Na Wembleyju sorazmeren sobotni dolgčas. Harry Kane je enkrat nabil v pečnik, pred tem je bilo nesporno igranje z roko Martina Olssona v kazenskem – nekaznovano (vsaj Šved je zagrešil roko, tj. jo iztegnil, če ne še kdo od gostov pred tem). Olsson je kasneje v boxu spotaknil tudi Serga Aurierja, a sodnik se ni pustil zmotiti, pa bi se moral. Swansea City se je branil tako zelo organizirano, da je bilo v bistvu užitek opazovati premikanje njihove natrenirane formacije. Lukaš Fabianski je svetovno-kakovostno ubranil strel Tobyja Alderweirelda nedaleč od bližnje vratnice.
Point je v tem, da Tottenhma ni ponovil hitrostne predstave, ki mu je zagotovil zmago proti dortmundski Borussii nekaj dni prej. Je pa res, da je na gol Swanseaja sprožil 26-krat. To pomeni, čekrat kot je Swansea udaril na kateri koli gol v tej sezoni! Funny, ane.

In to so točno ti položaji, ki jih nato prevajamo v floskulo, da so angleške ekipe po evropskih nastopih utrujene ipd. Seveda so, toda ključ za razumevanje celotne slike so razni Swanseaji in Burnleyji, taktično nabrušeni in fizično blazni ter nekompromisno krampasti, ki se proti velikim klubom, še zlasti po njihovih delovnih torkih/sredah/četrtkih (ali pa pred temi), v bran postavijo s kompletno enajsterico.

Moj ekskuzivni video raport s tekme Spursov proti Swansom je – tu.

West Brom in West Ham sta bila enakovredna, tekma je bil miš-maš od ničesar do šibke nule. West West Brom Ham – nič od nič. Resnično, dve šansi, ki to sploh nista bili. In to je bilo to.

Se je pa rekordno petič zapored v hlače spet podelal Crystal Palace. Southampton je na Selhurst Park prispel z ohlapnim taktičnim narčtom, a z dovolj navdiha, da je zadržal panične in moralno sesute domačine. Njihov novi trener Roy Hodgson bo stvari zelo verjetno uredil in klub rešil ponika v Championship, a ta operacija bo zaživela šele novembra, ko se bo Crystal Palace meril s sebi približno enakimi. Do tedaj pa njihovi grbi želimo čim manj batin, čeravno se navijači Man Uniteda, Man Cityja in Chelsea najbrž že naslajajo.

Med tednom se gremo v Angliji, da ne bo dolgčas, Ligaški pokal. 6.krog pa bo meddrugim začinil tudi derbi Burnley vs Huddersfield – ….. ne, ne, just a joke. Derbijev ne bo, imajo pa ta-najboljši zelo prefrigane nasprotnike. Šestka zna biti zelo freaky in/ali cheeky.