Po 9.krogu: Odcepitev kvinteta

Najboljših pet gre po svoje. Liverpoola ni zraven. Manchester City se ni pustil zmesti, Tottenham je uresničil Mariborove najljubše sanje, Chelseaju je pomagala brazilska zmota-zarota, Arsenal je po zmagi v Beogradu zdaj sezone resno lotil tudi v Premier ligi. Manchester United je bil ta konec tedna zgodba zase. Ste morda opazili, da se novinci v letošnji Premier ligi držijo zelo pokončno.

Post-evropski sindrom je na začetku obračuna proti robavsom iz Burnleyja močno oviral Manchester City. Prekršek, ki ga je golman Nick Pope storil nad Bernardom Silvo je razdelil angleško nogometno javnost. Povsem po nepotrebnem. Kontakt med kolenom prvega in gležnjem drugega je bil, dejansko se je zgodil, pa čeravno je bil ta dokaj neznaten. Cityjev napadalec naj bi ob dotiku obrnil stopalo. Pozabimo. Bil je! Pa najsi je Portugalec po tem uspešno poletel nekam nenaravno oziroma hollywoodsko. Svoj 177 zadetek za City, ki ga je zatem iz 11-metrovke zabil Sergio Aguero v historičenm kontekstu pomeni Argentinčevo izenačenje rekorda Erica Brooka iz leta 1939. Aguero bo kmalu najboljši strelec v zgodovini kluba. Komaj v zadnji četrtini je Nicolas Otamendi dodal drugega, temu pa se je pridružil še Leroy Sane s tretjim zadetkom za končnih 3:0. Otamedi je v skoku izkoristil podajo iz kota, medtem ko je bil Sanejev strel že tisti pravi, novo-klasični Cityjevski. Eno dolgo diagonalno mu je podal, seveda, Kevin De Bruyne. Po vstopu Gabriela Jesusa v 80. se je čakalo, da bo končno tudi Jesus premagal Popea oz. Papeža. A ga ni. Pope je Jesusu eno zgledo brco žoge ubranil zelo hrabro. Mogoče v historičnem smislu tudi to pomeni nekaj posebnega. Kdo ve, mogoče pa res?
Pepa Guaridolo so po tekmi vprašali, kako bo počasil (pay tribute) Aguerov rekord. Katalonec je dobrovoljen takoj odvrnil, da naj Aguero plača (pay) večerjo – in to vsem.

Pošteni Chelseajanci so bili, vsi hvaležni, v nedeljo opaženi pred farovžem. To pa zato, ker je deloval urok, ki sta ga Willian in David Luiz med tedom projecirala na Richarlisona. Ta je priznal, da starejša brazilska kolega lepo skrbita zanj, mu ves čas bratsko svetujeta, kako se znajti v novem londonskem okolju, ga učita angleščine in voziti se po levi ipd. Sta pa mu meddrugim svetovala tudi, da naj še naprej brezbrižno zabija gole, toda mrežo na Stamford Bridgeu naj kar lepo pusti pri miru. In jo je čudežno res pustil! Richarlison bi po vseh zakonih matematike (ali pač astrofizike, pa tudi horoskopsko-šamanske astronomije) pri 1:1 moral zadeti za Watfordovo vodstvo. Ni. Je pa zato nekolikanj pozneje asistiral Robertu Pereyri. Pri 1:2 pa, ko bi moral potrditi zmago, pa je isti Richarlison še drugič fenomenalno zgrešil prazna vrata. Kako, zakaj? Na drugi strani je Michy Batshuayi končno zadovoljivo zamenjal dprvo domačo špico Alvara Morato ter ob koncu srečanja dosegel dva ključna gola. V resnici je bil d-zadetek tisti, na zadnjih dveh tekmah nenavadno površnega, Cesarja Azpiliquete. Predložek z desne je Belgijcu namenil Willian, ob tem, da je Willianu minuto prej še drugi rezervist Davide Zappacosta demonstiral, kako mora dejansko podati. Antonio Conte se je po golu za 3:2 spet vrgel med vdane navijače. Sodniki so obljubili, da mu bodo ob prihodnjem podobnem poletu na tribune zaračunali – z rumenim kartonom. Je še kdo pomislil, da Conte v tej sezoni kot prioriteto razume Ligo prvakov. Nevermind. A, še to? Marcko Silva, trener Watforda, ki ga vsi hvalimo, je z menjavami svoji ekipi naredil medvedjo uslugo, medvedje usluge. To je redkost.
Moj video raport s te tekme si lahko pogledat na povezavi – tu.

Premočen in s kislim nasmeškom je tekmo na stadionu John Smith sklenil Jose Mourinho. Manchester United ni bil pri stvari. Na vrata Huddersfielda je uspel usekati komaj trikrat. Trener favoritov je za nedelovanje svoje mašine obtožil Anderja Herero, ki resda, tako kot tudi proti Benfici, ni bil najboljši, vseeno pa Španec ni sam kriv za sobotni poraz proti ekipi, ki je desetkrat cenejša kot pa je Unitedova. Nemara se bo togosti v svoji igri kmalu otresel tudi Nemanja Matić, v zadnjem mesecu precej slabši kot pa na začetku prvenstva. Morda, morda bodo psihološki prijemi te sorte delovali. Kaj pa če ne bodo? Sobota, sobota zgodaj popoldne bo ponudila odgovor.

Že v petek je Brighton na London Stadiumu sklatil povsem anemični West Ham. Pri West Hamu gre vse, vse narobe. Veliko vprašanje je, če bi zamenjava managerja lahko prinesla spremebe – tako slabo kaže. Kakor koli. Brighton je bil, mestoma hudo presenetljivo, zelo dober. Tudi Brighton? Yes. Kakor koli, ponovim. Slaven Bilić ima zdaj možnost za popravek le še na dveh ligaških tekmah. Prva od teh bo v soboto na Selhurst Parku. Naj tej bom, zelo bo zanimivo in vročično – sledite mojim LIVE tvitom na računu @ambrofuzbal

Bournemouth je odigral zelo zavzeto in taktično natančno. Ne nazadnje prav tako kot že v nekaj zadnjih nastopih. A zdaj se mu je le posrečilo zmagati. Osmoljenec je postal domači Stoke City, ki ga v vlogi izgubljenca v času in prostoru nismo videli prvič. V soboto se bo Stokea lotil še Watford.

Swansea City si je od začetka predprejšnjega prvenstva zabil že 11 avtogolov, kar je dvakrat več kot kdor koli drug. Federico Fernandez je napačno ocenil značilen predložek Riyada Mahreza. Alžirec pa je nato celo uro v resnici sam režiral potek tekme. Za lepo zmago Leicester Cityja ali posvetilo odstavljenemu trenerju Craigu Shakespeareju je Mahrezu malce pomagal tudi Shinji Okazaki, ki je prispeval zmagovalni vnos žoge v mrežo. Velemojstrsko mu je asistiral Mahrez.

Tekma med Newcastleom in Crystal Palaceom je bil zanič. Gostje so komaj trikrat streljali na nasprotnikova vrata, ob tem, da bo bili celo boljši tekmec. Yohan Cabaye, nekdanji Newcastleovec, bi moral biti zaradi grobega prekrška nad Američanom DeAndrejem Yedlinom izključen, a jo je odnesel le z rumenim opozorilom. Podajo iz kota je pet minut pred konem izkoristil Španec Mikel Merino. Newcastle, ki bo v kratkem dobil nove lastnike, je pametno in srečno pripaskal do nove zelo dragocene zmage. Zdaj je 7. Huddersfield je 11. in Brighton 12. Kdor koli je res tak fanatik, da navija samo za novoprišleke v Premier ligo, je lahko zelo zelo zadovoljen.

Neverjeten zadetek je na dokaj dolgočasnem obračunu med Southamptonom in West Bromwichem s obilico slalomske veščine izvedel domači napadalec Sofiane Boufal. Maročan je žogo prejel globoko na svoji polovici polja, obrnil pet nasprotnikov (dva od teh sta se celo burleskno oziroma chaplinovsko zaletela in obležala – Allan Nyom in Craig Dawson) in jo nato z roba plasiral v desni spodni kot. To je bilo v 85.minuti, ob tem, da je Boufal v igro vstopil le pet minut prej. Southampton je bil ves čas srečanja pri žogi, zato si je zmago – prvo po tisti v gosteh proti Crystal Palaceu – tudi zaslužil.

Začetna postava Arsenala je obetala veliko. V tej so bili prvič skupaj Alexandre Lacazette, Alexis Sanchez in Mesut Özil. Toda po 15-ih letih se je Arsenalu na Goodison Parku, maldoane identičen gol kot tisti njegov zgodovinski, spravil zabiti Wayne Rooney. Vednarle smo kasneje le dočakali prvo Arsenalovo zmago na tujem v tem prvenstvu. Pozabimo Aarona Ramseyja in dve njegovi lepi priložnosti (po eno na polčas); pa saj je Valižan pozneje le zadel. Ključna sta bila Sanchez in še bolj Özil. Tako domiselne igre Nemca že dolgo ni bilo videti. Ops, na akcije v reprezentančni majici je bil nedavna pohvaljen, to je res. V glavnem, drugi rumeni karton in izključitev Idrissa Gueyeja je tlakovala prosto pot za triumf gostov. In poglobitev mizerije, v katero je zabredel Everton. Nizozemski kolegi na vprašanje, ali bo trener Ronald Koeman v prihodnjih tednih kar koli spremenil, odgovarjajo kategorično – ne. Trenutno še vedno najboljši holandski nogometni trener bo, tako kot je tudi takrat, ko mu je šlo grozno slabo z Valencio, pa tudi pred tremi leti, ko dva meseca ni zmagoval s Southamptonom, vztrajal pri svojem (načinu, taktiki, izboru ipd.). Iz Valencie so ga napodili, iz Southamptona ga niso. Na Koemanovo srečo bodo zdaj tudi njegovi šefi, kot poudarjajo -res?, vztrajali (skupaj) z njim. Ampak ne! Neeeeeee več!
Evertonova prihodnja tri domače-ligaška upanja so Leicester City, Watford in Crystal Palace. Fino. Ti Nizozemci – to je blaznost. Kje, kdo so najbolj trmasti Slovenci – Prekmurci ali Primorci? Daj, daj, ti Nizozemci so 100-krat hujši. Vsi skupaj. Zato tudi niso uvrščeni na Svetovno prvenstvo v Rusiji. Točno zato! A o tem še kdaj drugič; morda pa res.
Koemana v Premier ligi ni več. Odstavili so ga, danes! Vrača se David Moyes. Ne? Ja? Najbrž kar Thomas Tuchel. Na drugi strani preliva pa: Nizozemci imajo novega selektorja – Oh ja!

Narediš eno grobo obrambno napako in zaostajaš. Storiš še eno. In že zaostajaš z 2:0. Nato pa še eno – in jo Son Heung-min poči v prečnik. Malce ti odleže, ko se Moju Salahju posreči eno pimpniti v štango-in-od-nje-v-mrežo. In to je vse. Tottenham te povozi, ob tem, da se mu ni bilo treba od napora razčetveriti, ali kar koli podobnega. Odličen je bil spočiti Dele Alli, ki je Liverpoolčane obračal in zaustavljal čisto na vseh položajih na svoji polovici igrišča. Tokrat je Alli nastopil v vlogi precej globlje postavljenega ofenzivnega vezista in to izrazito bolj na levi strani; ne pa kot klasična 10-ica, ki od vsepovsod servira Harryju Kaneu. Njegove lepe dolge podaje po boku so goste ves čas medle. Za nameček pa še njegov zadetek. Zdelo se je, da Delejevega strela za 3:1 nihče od petih igralcev v rdečem ni lotil blokirati zato, da se ta ne bi še dodatno osmešil.

To je bila druga šele ligaška zmaga Tottenhama na izposojenem Wembleyju. Zdaj je te ali-je-Wembely-res-naš-dom-ali-ne krize konec. Naslednja gostujoča tam bosta Zidan in Cristiano iz Madrida. Spursi so psihološko najmočnejši v zadnje pol stoletja. Tudi fizično in taktično so superiorni. Edino v tehničnem smislu nemara za milimeter, samo še za milimeter zaostajajo za Manchester Cityjem.
Moj video raport s te tekme, ki si jo je ogledalo za Premier ligo rekordno število gledalcev 80.827 – si lahko pogledat na povezavi – tu.

Čez teden se nogometna Anglija naliva z zeleno-pločevinkastim tajskim Red Bullom imenovanim Carabao. Ta znamka je namreč sponzor Ligaškega pokala. Pari Carabao Cupa ali EFL v torkovi paleti vključujejo pare SWansea-ManUnited in ManCity-Wolverhampton in Arsenal-Norwich, v sredini pa še Chelsea-Everton in Spurs-WestHam.

V soboto ter še malo v nedeljo, pa tudi v ponedeljek, pa naprej – v Noč čarovnic.