Pred dvaintridesetico: “London pada v komo”

Prave navijače se v najbolj kruti, najbolj krvoločni fazi Premier lige načeloma ne sprašuje, kako se počutijo. Grozno, grozno se počutimo, kakopak! Ob spremljanju bojev za najvišja štiri mesta zastaja dih, nervoza je vsemogočna, napake so možne, napake se lahko celo ponovijo. Enako velja za trio, ki bo izpadel. Prvega ali prvaka ter zadnjega ali navečjega osmoljena sezone sicer že poznamo, toda med njima jih je še 18. Polovica teh teoretično sezono še vedno lahko sklene v solzah. V 32.krogu navidezno izstopajo tri tekme, dejansko pa takih ni nič manj kot pet. 1., 3. in 4. gostujejo pri svojih neugodnežih ali pri nasprotnikih, s katerimi nimajo dobrih izkušen, pa najsi s tem mislim na jesenski del tekoče sezone ali pa na precej bolj zajetnen kos zgodovine. To pa v tem 32.krogu še zdaleč ni vse, kar bo razburljivivega.

Na uvodnem srečanju se Liverpool namenja tja, kjer je pred štirimi leti izgubil praktično tedaj že priigrani naslov – na londonski jug, na Selhurst Park, v objem Crystal Palacea. Statusno še vedno zelo ogrožen Crystal Palace je poleg Burnleyja, Everton in, seveda, Liverpoola, edina ekipa v Premier ligi, ki se vodilnemu Manchester Cityju v tem prvenstvu ni pustila premagati dvakrat.
Se pravi, Crystal Palace zna in včasih celo zmore ukrotiti tudi tiste najbolj uspešne.
Toda. Ker ga v Premier ligi ni bolj eksplozivnega in ambicioznega napadalca kot je Liverpool, malo prednost za pomembno in ne nujno stajliš zmago namenjam gostom. Večina igralcev Crystal Palacea je v primerjavi z večino igralcev Liverpoola v zadnjih treh tednih imela priložnost počivati. Vsi tisti iz domačega tabora, ki pa so zaigrali za svoje reprezentance, pa so bili kar dobri in pogosto na zamgovalni strani. Hm?

Manchester United si v obračunu s Swanseajem obeta lahko zmago. In Swansea si obratno-sorazmerno najbrž obeta nekaj obratno-sorazmernega od zmage, kajne. Naj vseeno ali le kot blago svarilo dodam, da je Swansea januarja, resda doma, prelomil tako Arsenal kot tudi Liverpool, in se v v zadnjih dveh mesecih v gosteh ni pustil potopiti občutno boljšemu Leicesterju.

O dveh brutalno-zahtevno nepredvidljivih pa zdaj. Če sodimo po zadnjih predstavah Newcastlea in Huddersfielda, je zmagovalec njune medsebojne bitke avtomatično lahko edino domači Newcastle. Njegova formacija utrjena raje korak na svoji polovici polja kot korak čez sredinsko črto še bolj kot marsikatera druga nasprotnika hitro posrka naprej, odprte kanale, ki jih bodo v sobotnem primeru na St.James’ Parku zapuščali Huddersfieldovci, pa bodo nato ekspresni Newcastleovi napadalci s pridom izkoristili.

Še bistveno bolj negotova pa bo tekma na London Stadiumu, kjer bosta v fanatičen boj za biti ali ne biti zdirjala West Ham in Southampton. Oba sta bila v ligi nazadnje na delu pred tremi tedni, to je bilo še takrat, ko so Westhamovce s protesti kar sredi igrišča in sredi tekme zmedli lastni navijači in takrat, ko je moral kovčke pospraviti bivši Southamptonov trener Mauricio Pellegrino. Od tedaj je West Ham še vedno na trnih, bodisi zaradi slabe forme, bodisi zaradi goljufivih lastnikov, še najbolj pa zaradi še vedno nestrpnih navijačev. Še več. Nekateri navijači Hammerjev so besni na svoje so-navijače. Lepa zmešnjava, res lepa. V tem času pa se je Southampton skoraj neopazno uspel urinti celo v polfinale Angleškega pokala, kar namiguje na sklep, da je trener Mark Hughes v novi vlogi uspešen. Visoka morala, kakor je pač pri 18-uvrščenemu sploh lahko visoka, je definitivno na strani gostov. Na to tekmo sem namenjen. Čeprav vedno naklonjen svojim sosedom, pa tem tokrat ne morem napovedati glorije – ravno obratno, se bojim. Bonus info: West Ham je zadnje tri izgubil z 1:4, 1:4 in 0:3. Joj!

Brighton ima ta vikend za nasprotnika Leicester. Kar bo, pa bo. Brighton je v bistvu že rešen pred izpadom. V soboto lahko postane še bolj rešen. Nesmisel, ki ima smisel, nekako. Tudi Watford in Bournemouth lahko odigrata tako, da po tekmi noge ne bodo bolele nikogar (razen glavnega sodnika).

In tu je, seveda, še West Bromwich. Zdaj ga bo v slogu Chaplina po glavi kresnil še Burnley. Vsi Miami radi Burnely! Mimogrede, ste vedeli, da je Charlie Chaplin Londončan. Če bi bil še živ in če bi bil fuzbal fan, bi najbrž navijal za Crystal Palace.

Everton je na drugi tekmi sezone, še avgusta lani, kot edini doselj vodilnemu Manchester Cityju na njegovem Etihadu uspel izmakniti točko. Ta podatek dandanes sice ne pomeni kaj dosti, pa vednar. V soboto pozno popoldne se ekipi pomerita na Goodison Parku. Načeloma velja, da tudi če oba tekmeca do konca lige nekako odvegetirata, njuna usoda ne bo nič drugačna tej, ki jo uživata zdaj.

V nedeljo se najprej Arsenal doma zbliža s Stoke Cityjem, s katerim ima – mislim izključno na londonsko zelenico – malodane brezmadežno medsebojno bilanco. Avgusta lani je Arsenal kot gost pri Stokeu klonil z 1:0.

Takoj za to tekmo pa na vrsto pride londonski super-derbi. Po tem ne bo nič več tako kot je bilo! V nedeljo na Stamford Bridge prihaja Tottenham, in to brez svojega najboljšega moža Harryja Kane, ki je še vedno poškodovan, čeprav so zadnje informacije o stanju kolena najboljšega angleškega napadalca kar nekam zavajujoče. Domači branilec Andreas Christensen je poškodovan, nadomestil ga bo Gary Cahill. Ko igra Cahill, Chelsea gole golta kot sestradan maček. Tottenham bi bil zadovoljen tudi z remijem – to je dejstvo. Chelsea pač ne – to je še bolj podčrtano dejstvo. Če prvakom iz lanske sezone ne uspe zmagati, bo to bržčas pomenilo, da londonskih modrih prihodnjo sezono v Ligi prvakov ne bo, in pika. In še. Chelsea skordajda ne more imeti take sreče, kot jo je bil deležen avgusta ob zmagi z 1:2 na Wembleyju. Takrat je oba zadetka za Chelsea zabil Marcos Alonso. Kar 25% možnosti je, da se Chelsea in Tottenham srečata tudi v finalu Angleškega pokala – toda to zdaj sploh ni važno.
Tudi na to tekmo bom obiskal. Ni pa rečeno, da je ne bom spremljal z dlanmi na obrazu, to pomeni, da jo bom gledal le skozi prste. Vsekakor bom vestno in sproti tvital – vabljeni k spremljanju twitter računa @ambrofuzbal
Eden od mojih najdražjih dveh klubov se bo po tej tekmi počutil kot z zavitim vratom. Kruto, mar ne.

Pa lep praznični vikend vam želim.

Separator image Posted in Napoved.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *