Prenosna lojalnost

Najboljši Liverpoolov mož v pretekli sezoni Luis Suarez nadaljuje z nepokorščino. Ker svoj klub sili k lastni odprodaji, ga ta nagrajuje s prisilnim tekanjem po praznem travniku. Samostojno naj trenira, da se skulira!
Na drugi strani Liverpoolova legenda in kapetan Stevie Gerrard zatrjuje, da je njihov najboljši igralec Suarez ter s tem zagotavlja, da bo ekipa brez njega v novi sezoni trpela, če ne bila kar prepogosto trpinčena.
Liverpoolovi navijači, ki poosebljajo lojalnost oziroma pripadnost in predanost – pa ne le v nogometnem smislu – za nastali položaj krivijo Urugvajčevo lakomnost ter užaloščeni ponavljajo, da je nogometno romatiko povozila prevlada denarja. 40 milijonov funtov odkupnine, kolikor naj bi za strastnega in izjemno spretnega napadalca Liverpool zahteval od edinega resno zainteresiranega Arsenala, je že davno le številka na papirju. Suarez po slogu igranja za Topničarje ne bi bila slaba okrepitev, po vedenjskem stilu pa na prefinjeni Emirates gotovo da ne sodi.

Nezavidljivega položaja se zavedajo vse strani. V paradni politično-debatni večerni oddaji Newsnight na BBC2 debatirajo o fenomenu lojalnosti športnikov do svojih klubov. Ugotovijo kaj novega? Ne ravno. Enota nogometaš+agent je samostojna, počne lahko, kar želi, izmišljuje si in izsiljuje, kolikor je je volja – če ji bodo te igrice do konca prestopnega roka prinesle profit, bo ok, če ne, bodo Suarez ali njemu podobni potrpeli pol sezone in ni vrag, da bo posel uspešno izveden v zimskem prestopnem roku. Suarez januarja k nekomu iz italijanske Serie A za kakih 15 milijonov funtov? To ne bi bilo posebno presenečenje.

Presenečenje pa nas vse lahko oplazi, če spomnim na pripombo kolega Patricka Barcleyja, ki ne pozablja, da je v položaju a la Suarez ta čas kar trojica od štirih najboljših igralcev v lanski sezoni Premier lige! Pogojno, recimo, da je res tako. Rooney in Bale bosta morala v prihodnjih dneh še kako izkazati lojalnost, če ne želita pristati v isti vrsti s Suarezom. Van Persie je v tem primeru edini odrešen opisanega pritiska. Pri čemer se je z njim lansko poletje dogajalo nekaj precej podobnega.

Nauk? Lojalnost je dandanes mobilna. Plačaš – prestopim, ne plačaš – pozabi name. Drži. Toda, plačal si me in zdaj si se mi zameril, zato nočem več nastopati v tvojem moštvu, zvesti navijači pa so me hkrati iz malodane že legende preimenovali v zgubo – odprodaj me čim prej in pozabi, da v slovarju obstaja beseda lojalnost.
Žalostno-grenak priokus ostaja le ob spominu na v izjavah vselej previdna trenerja Liverpoola, prejšnjega Kennyja Dalglisha in sedanjega Brendana Rodgersa, ki sta v zadnjih dveh letih in pol Luisa Suareza in njegove prekrške, ugrize, žalitve nasprotnikov vztrajno, če ne že kar materinsko-ljubeče zagovarjala. Smola, kajne.
A poti nazaj ni.