Šesti gost: Dominik Bagola – Balladero

Balladero je moj stari e-prijatelj. Naj pojasnim. Furava tako, da on piše in izvaja dobro muz’ko, sam pa take stvari hvalim po medijih. To je v grobem ves biznis, ki ga imava. In rezultati so sijajni. Ti vedno boljši, kar je prav, na strani ustvarjalca in za-omembo še-kar-zadostni tudi na strani po-ustvarjalca ali recenzenta, to je tistega, ki caplja za prvim.
Vsekakor je album Clube Deuce, prvi album Dominika Bagole – Balladera, ki sem ga ocenil za Val 202 čudovit glasbeni izdelek. Glasbeno, stilsko, lirično, po vsakem parametru, ki ga muzični kritik pozna, je Club Deuce prelep. In zato naj velja, da se še enkrat vam zelo splača preposlušati prvi in drugi del oddaje Galerije ki je šla v eter prvič aprila 2012. Kot rečeno, no, kako bi rekel, Galerija je tudi sicer, saj veste, zelo ok radijska oddaja; tudi na splošno, torej vsake dva tedna, ko je; saj se razumemo, kajne.

Dominik je poleg tega, da je skladatelj-pianist, pesnik in pevec tudi grafični dizajner, še prej pa nekdo, s katerim mi je komunicirati res užitek. Pa čeprav te igralne prvine v živo sploh še nisva preizkusila. Upam, da imate vsi korespondenčne frende, partnerje, znance, s katerimi si izmenjujete ideje in modrosti, ki so avtomatično na enakem energetskem nivoju. To je res kul.

Zdaj z Balladerom v diskurz vnašava tudi nogometne vsebine. Dominik je nogometa kot pojma in kot takega (mesenega do materialnega, najbrž to pomeni to) zelo vešč. To pomeni, da tekati za žogo pri njemu ni problem, filozofirati o tem, kako in zakaj se za okroglino podijo drugi, pa še manj. Premier ligo obvlada, saj je lep čas preživel tudi v Londonu in zato zelo dobro pozna fore, ki sodijo v ta paket.
Komaj čakam, da se srečava in pogovoriva. A če se v soboto vname in od srede popoldneva dalje celo razplamti ta najina nova partija na-daljavo, bova navkljub vsemu glasbenemu morala nekoč-nekje prvi dejanski simpozij začeti s fuzbalom. Kick-off-u na zdravje!!

balladero_london