Ker so člani žirij ob nedeljskih večernih tekmah med talenti menda najbolj prepoznavni obrazi, se zdi, da ima tudi programskega direktorja POP-TV slehernik naštudiranega. “A, saj res, ta je pa tak in tak, saj vem, ga poznam, seveda vem. Ne ti meni, pa saj ga poznam, zelo dobro ga poznam!”
Mreža vedenj, znanj in izkušenj, spletena na daljavo, je v marsičem podobna temu našemu fuzbaleraju. “Ja, ja, to je tisti, ki je hiter, ta je tisti ta-neroden, to je ta grobjan, a ni tale točno tisti, ki si po doseženem golu najprej poliže palec? To je ta, točno ta, saj ga poznam. Ne ti meni, zelo dobro ga poznam, ja seveda ga!”
Ej, družba. Ni to tako. Branko je zelo preudaren in odločen, obenem pa ne daje vtisa, da bi bil posebej strog. V resnici je kar navihan, vseeno pa se za sodnika niti ne spodobi, da bi svojo iskrenost in mehkosrčnost oglaševal posebej zavzeto.
Vsi, ki ga poznamo, vendarle zelo hitro priznamo, da ga premalo. Nogometa ni igral zares ali se z njim spopadal na treningih. Je pa, še posebej angleški nogomet, preučeval in ga še vedno redno spremlja ter dosledno analizira. In to zaradi, kot trdi sam, večih razlogov: vdanost, strast, biznis, atraktivnost, televizijski format, tradicija, tekmovalnost in še jih je.
Njegov sin Jakob je strasten nogometaš, navijač Chelsea. Kaj to pomeni za Branka, si lahko predstavljamo. Branko pravi, da najljubšega angleškega kluba pravzaprav nima. Obenem pa, da ga navdušuje igralna pot Ryana Giggsa, ter nato, da je Arsenalova igra gosposka, da so Liverpoolovi navijači poseben zaklad, Chelsejevi podobno, da je Manchester United pod Fergusonom neponovljiv. Skrb vsakega kluba za ohranjanje zgodovinskega spomina in krepitev dobrega imena ter še zlasti spoštljiv odnos nekdanjih igralcev in ostalih, ki so kakorkoli povezani z njim, je po Brankovem mnenju vrednostna kategorija z odliko. Tu mu zelo pritrjujem. Vsi mu, verjamem.
Ker s sinom pogosto obiskuje tekme v Angliji, Branko zelo dobro pozna razmere, okolja, vzdušja. Emirati so veličastni, Stamford Bridge je klasika, ki pa se vseeno ne more primerjati s Craven Cottageom, ki je tudi klasika in to najbolj romantične vrste, kar jih je lahko.
Brankovo anti-romantiko pa preštudirajte v njegovih napovedih rezultatov 16. kroga, to je v zgornji rubriki. Kako premagati poznavalca, pri čemer bo tokrat prošnja za nasvet strokovnjaka za resničnostna tekmovanja neuslišana. Le preverite tovrstni konflikt interesov 😉
Na fotki zgoraj: Branko Čakarmiš s sinom Jakobom na Stamford Bridgeu leta 2007