Večerov urednik za “notranjo” in gospodarstvo ter kolumnist Studia City je po “nekakšni off-side optiki” tudi moj šef. Matija je že tri leta predsednik Društva novinarjev Slovenije. Navijač Liverpoola pa že dolgo: “Moja zgodba z Liverpoolom se začenja z zadnjim naslovom, ki so ga redsi še uspeli ujeti. In ko sem kot otrok, star 8, 9 let, začel počasi širiti obzorja o nogometu tudi v tujino – takrat je bilo to pač težje, ker nisi imel vsak vikend petih, šestih prenosov Premier League – mi je v oči padel Liverpool. Kasneje sem počasi začel še bolj natančno vsrkavati sijajno zgodovino kluba, zgodbe o legendah, kot sta bila Ian Rush in Kenny Dalglish, naslovih in predvsem o navijačih, ki se zbirajo na Anfieldu. Liverpool sem gledal v Vidmu, na Dunaju, nikoli pa na stadionu, kjer te strese, ko zadoni Kop. Še doma na kavču te, ko slišiš You’ll Never Walk Alone. Nikoli ne bom pozabil solz maja 2005 v Istanbulu, ko je AC Milan po prvem polčasu v finalu Lige prvakov vodil s 3:0. Solz, a obenem leska iz oči, da ni predaje. Izenačenje, fenomenalna obramba Dudka tik pred koncem, ki je v obup spravila Ševčenka, penali in vse ostalo so zgodovina. Eden večjih preobratov vseh časov. Noro, nepozabno. Tekmo si na DVD vsake toliko ogledam … Uf, kakšen spomin”, v zanosu pojasnjuje Matija.
Njegove kolumne za Studio City so, se mi zdi, precej krajše – v njih je z besedami navdušujoče eksakten. Tako kot tudi v svojih naslovih in teaserjih, ki redno opominjajo na njegova časopisna besedila ali pa na tista njegovih kolegov. Sledite mu na twiterju: @MatijaStepisnik
Opinion-maker, ki ga razume prav vsak. Za opise domačih gospodarskih in političnih toboganščin med najboljšimi. In s formo, ki jo fuzbaloslovje tolmači kot konsistentno. Kot da se je Liverpool navzel Matijine forme – deset zmag v zadnjih desetih prvenstvenih tekmah 😉
“To, da gre za klub iz delavskega mesta, kjer je doma rock’n’roll, je pri nekom, ki je odraščal v Mariboru in okolici, le še okrepilo identifikacijske vezi. Še močnejša navijaška navezava na Liverpool pa se je začela s Stevom McManamanom, sijajnim krilom, z izjemnim občutkom za prostor in podaje, pa z Robbiem Fowlerjem, ki sta kot mlada junaka počasi začela odpirati pot novi generaciji z nespornim vodjem Stevenom Gerrardom. In Michaelom Ownom, ki pa se je kasneje izgubil. Gerrard pa … On je institucija, on je ikona. Velikan. Človek, ki je vse življenje zapisal temu klubu, čeprav mu ponudb ni manjkalo. Verjamem, da jih ni malo, ki mislijo enako kot Frank Lampard, ki je oni dan dejal, da bo slavil, ko bo Liverpool prvak. Rodgersu je uspelo sestaviti ekipo, ki igra najbolj udaren, najbolj dinamičen, napadalen nogomet. Liverpool melje. Če pade Manchester City ta vikend, jih bo po moje nemogoče ustaviti. Angleška liga je bila tudi sicer od nekdaj moja najljubša v Evropi, evo in z bratom, ki je štiri leta mlajši, sva že v devetdesetih razvila svojevrstno družinsko rivalstvo. On za rdeče vrage, jaz za L’pool. Še danes mi je žal, da sem mu po enem od klasičnih bratskih prepirov, nič posebnega v bistvu, strgal poster Erica Cantonaja. Uf, njegovega junaka. Ni bilo prav, res ne. Še danes me kdaj spomni na to. Ko je bila biografija Alexa Fergusona še daleč od Slovenije, sem mu jo prinesel, svežo, v izvirniku. Kot opravičilo. Itak pa je imel vsa ta leta veliko več razlogov za zadovoljstvo, ker je United osvajal vse, kar se je dalo, mi pa smo zadnja leta do Rodgersa skozi številne neposrečene eksperimente in totalno zanič nakupe nadaljevali sezone brez uspehov”, ko smo pri pomenku o Liverpoolu v tempu ne popušča Matija. Z njim še nisem brcal. Se pa zdi, kot da bi se nanj lahko zanesel celo do te mere, da se mi iz konice napada niti ne bi bilo potrebno vračati. Stvari v najpomembnejši vezni liniji bo zrihtal Matija. Imate tudi v tak občutek?
“Drugače pa ni dvoma: moj klub je tudi Maribor. Z njim sem odrastel. Od tekme z Ajaxom, ki smo jo v LV remizirali, nato pa dobili v Amsterdamu porcijo. Prek lige prvakov do zadnjih let v ligi Evropa. Maribor je slovenski L’pool”, doda Matija, ki je tudi pri napovedih rezultatov 34. kroga direkten in, spet, točen. Vrhunsko zahteven tekmec.
Plus še eno vprašanje: Bo takole tudi v nedeljo? https://www.youtube.com/watch?v=DYCVrra3f5s
Matija, srečno!
–
Ta konec tedna se Anglija in z njo ves nogometni svet spominja 25. obletnice tragedije na stadionu Hillsborough v Sheffieldu. Prav je, da ima besedo isker mislec, vešče pero in Liverpoolov navijač Matija Stepišnik:
“Hillsborough? Dolgoletna bolečina in frustracija. Tragedija izjemnih razsežnosti. Borba za resnico je bila težka, ne morem si predstavljati, kaj so doživljale družine 96 redsov, ki so umrli v Shefieldu. Poročilo, ki je navijače opralo krivde, ni izbrisalo bolečine, morda jo je ublažilo. Upam. Predvsem pa je Hillsborough tragičen simbol, do česa lahko pride v nogometu, če stvari uidejo kontroli. Ja, naj se sliši kot kliše, spomin na ta dogodek bi moral voditi v to, da se to ne zgodi še kdaj. Nikoli več.”