Uvod v sezono

Nova sezona v angleški Premier ligi bo v znamenju dveh velikih sprememb. Namesto legendarnega sira Alexa Fergusona bo aktualne angleške državne prvake in najuspešnejši angleški nogometni klub vodil David Moyes.
Nove trenerje imajo med drugimi tudi pri Evertonu, kjer je Moyesovo mesto zasedel Španec Roberto Martinez. Odstavljenega Tonyja Pulisa je pri Stoke City nasledil Mark Hughes. Novi trener Manchester Cityja je Čilenec Manuel Pellegrini, k Chesleaju se je vrnil Jose Mourinho.
Portugalec naj bi veljal tudi za glavnega medijska aduta, torej za lik, ki bo najbolj pogosto na televizijskih ekranih in na naslovnicah oziroma na zadnjih, tj. na nogometnih straneh angleških časnikov. In ker je upokojeni Alex Ferguson veljal za moža in pol, bosta, recimo, dobro polovico Škotove “mamljive pojavnostne kvote” skupaj zasedla Ian Holloway in Paolo Di Canio, to sta trenerja Crystal Palacea in Sunderlanda. Za Italijana bo to po aprilskem prihodu v klub s severovzhoda čisto prvi sezonski začetek v vlogi menedžerja v angleški nogometni eliti.
Trije med dvajseterico še posebej nadarjenih v jezikavosti pa dejanski tekmovalnosti na angleških nogometnih zelenicah ne bodo dodajali gorečnosti, seveda ne. Ugotavljam tole. Medijska folklora okrog Premier lige zaradi Fergusonovega odhoda ne bo osiromašena. Obenem pa, in to je najbolj pomembno: Lahko se primeri, da bo prihajajoča sezona nogometno resnično ostra, napeta, rezultatsko negotova, polna presenečenj, torej nasičena z dvigi in padci uigranosti posameznih moštev, raznovrstnimi probrati in podobnim. Ni izključeno, da bodo o naslovu in o tistih, ki bodo izpadli, odločale prav zadnje tekme. Vsi, v to sem prepričan, upamo le, da hujših poškodb ne bo, pa čeprav potiho upamo, da kdo pa le koga, če ne že kresne po nogi, pa vsaj vrže iz ravnotežja. Ob tem naj velja fair-play, kazni upravičeni, pa naj rumene in rdeče kartone le ”fašejo”!

Druga velika novost bodo kamere in ostala merilna oprema, ki naj bi sodnikom pomagala pri presojanju, ali je žoga prešla golovo črto, ali pač ni. Večina uvedbo tehnološke novosti zagovarja, ciniki pa, kot vedno, navijajo za celosezonsko naključje, da vsa elektronika nikoli zares ne bo uporabljena. S tem zafrkantsko računajo na možnost primerljivo s tisto (utopično): “Ko so nad Centralnim igriščem v Wimbledonu uredili premično streho, se za časa slavnega teniškega turnirja ni ulilo nikoli več!”
Saj bo, kamere in sistemi za merjenja ter žoge z vgrajenim čipom – vse to bo že še prišlo prav, pa tudi če v prihodnjih devetih mesecih le nekajkrat.