Anglija bo šla naprej potem pa kmalu domov

000011111

Sinočnja prijateljska tekma med reprezentancama Anglije in Peruja na Wembleyju je res šele začetek priprav na bližajoče se Svetovno prvenstvo. Toda igra selecije svetovnih prvakov iz leta 1966 že kaže razpoke, predvsem pa ne posebnega napadalnega leska.

Fenomenalno lep gol Daniela Sturridgea pred odmorom in nato dva zadetka centralnih branilcev Garyja Cahilla in Phila Jagielke dosežena po izvedenih udarcih s kotov sredi drugega dela, sta potopila še kar razpoloženo ekipo Peruja.
Ironično se večina kritik na igro Anglije zliva na nepazljivost para Cahill-Jagielka. Njuni zamenjavi, ki sta Chris Smalling in Phil Jones, bi v treh ali štirih primerih iz sinočnje predstave, zelo verjetno delovala podobno zamudniško. Bodisi komunikacija med branilcema Chelsea in Evertona bodisi sorazmerna počasnost obeh naj bi bili zaskrbljujoči.

sturridge.engper.reuters

(vir: Reuters)

Menim, da sta obe pripombi bolj kot ne komentatorski pikrosti na račun stebrov obrambe angleške vrste, in zato malce pretirani. Jagielka bo po daljši odsotnosti zaradi poškodbe marca in aprila do začetka Mundiala v Braziliji že ok. Da pa se igralca ne bi znala dogovorno pokomandirati, pa tudi ni bojazni. Pravzaprav pa sta oba dosegla gola, ponovim, in tudi to dejstvo ni odveč. Anglija je včeraj zadaj in na sredi pač igrala za odtenek bolj sproščeno kot pa bo čez dva tedna. Če bi se vseeno pokazalo, da Jagielka peša, bo uskočil Phil Jones. Skozi sezono sta bila (pogosto) skupaj s Smallingom v vrsti Manchester Uniteda naivna in zmedena. A zdaj oba vesta, da ne smeta biti več.

Leightonu Bainesu na levi, Glennu Johnsonu na desni zadnji bočni poziciji tudi ne gre očitati kaj dosti. Liverpoolova dvojka naj bo edino malo bolj pazljiv pri vodenju žoge.
Zadnji špalir srednje vrste je v petek na Welbeyju deloval zelo stabilno. Kapetanu Stevenu Gerrardu in še enemu Liverpoolčanu Jordanu Hendersonu na sredini angleški selektor Roy Hodgsdon povsem zaupa. V tem oddelku ni pričakovati kakršne koli improvizacije.

Tri-levjeglava frka se začne in konča pred njimi. Nemalo me skrbita krilna napadalca na desni. Adam Lallana je sijajen, ko je potrebno žogo zadrževati, njegova suplenca Raheem Sterming pa kot je potrebno napadalno divjati. Hodgsonova izbira enega od teh bo ključna za kak angleški zadetek, pa naj se menimo o prvi tekmi proti Italiji v tropskem Manausu ali pa o obračuna z Urugvayjem oziroma Kostariko pozneje. Wayne Rooney sinoči ni igral niti s pol moči, pri žogi je bil redko. Zakaj je bilo tako? To je bil prvi Roonyjev nastop po poškodbi. Celil jo je maja. Njegov klubski kolega pri Manchester Unitedu Danny Welbeck se je kot napadalski sidraš trudil, toda premalo ali pa površno. Arsenalov Jack Wilshire, ki je proti Peruju sredi drugega dela zamenjal Gerrarda, bi moral Roonyjevo igralno pozicijo podkrepiti, v resnici kar ažurirati. Ob tem Angleži lahko le upajo, da bosta ta dva zmogla skombinirati kaj resnega. Welbeck iz – Wilshire – v, nujno. Prvega na rampo za vstop v igro pa Oxlade-Chamberlaina. Najboljši, pravzaprav, med vsemi v angleški reprezentanci je špica Daniel Sturridge. Če kdo, bo Hodgsona in svoj nacionalni nogometni regiment rešil on.

gooool.pa

(vir: PA)

Igralni slog Angleške izbrane vrste bo precej konservativen. Marsikdo bi pomisli celo, da bo ta podoben Liverpoolovim agresivnim napadalnim ekplozijam, toda Roy Hodgson je pragmatik in Anglija bo, če že, zlezla kamor koli po receptu, ki ga je zelo ugaljen, izobražen in prijazen mož fural, ko je bil trener Fulhama. Z njim je leta 2010 dospel celo v finale Lige Evropa. Hodgsona sem tisto sezono srečeval redno. Tip ima, mimogrede, dober smisel za humor.

hodgsontriple

(vir: Getty Images)

Angleška reprezentanca se zdaj najprej seli na priprave v Miami, kjer jo prihodnji teden čakata prijateljska obračuna z selekcijama Ekvadorja in Hondurasa – potem pa na jug v Brazilijo. Na tekmah na Floridi bodo Angleži prvikrat brcali po Adidasovi Brazuki, na Wembleyju so nabijali še Nikejevo žogo.

Na Svetovnem prvenstvu bo Anglija proti Italiji zelo verjetno izgubila. To bo ta že zdaj slavna tekma v hardcore-tropskih razmerah, špil je na koledarju. Če ne bo, bo remi tako zlat kot zmaga. Če bo zmagala, pač dam za rundo.
Tekma proti Urugvaju bo odločilna (Sao Paolo, 19.junija). Kostariko bo Anglija vseeno porazila, to ne bo problem (24.junija v Belo Horizonteu).

Če si bo Anglija priigrala napredovanje bo to velik uspeh. Ob ne posebej visokih pričakovanjih navijačev in celotne nogometne javnosti, ki zadnje desetletje spremljajo večne-luzerje ali reprezentanco Nogometne zibelke, pa sploh. Seveda pa – če bo med najboljših 16 ušla Anglija, tam ne bo ali Urugvaja ali Italije. Tudi če se zamislimo šele na tej točki, saj vem, začenjamo raje odkimavati, kaj.
Vse kar pa bi bilo več kot to, torej Anglija med top osmerico – to pa bi bilo že sanjsko.
Zabava vsekakor ne bo izostala!

00003333