Analiza pred analizami: Na pragu nove sezone

 

Kaj se je zgodilo v času, ko smo počitnikovali, premierligaško počitnikovali? Kdo je najpomembnejša okrepitev lige, kaj se ima zgoditi do maja, ko bomo dobili novega angleškega nogometnega prvaka? Kdo bo ta?

Ok. Ni dilem okrog največje izgube, ki jo je Premier liga vknjižila med poletjem. Luis Suarez je v Španiji, lani šel po tej isti transferzali Gareth Bale. Najbrž se le ne bo še tretjič zapored zgodilo, da najboljši nogometaš v najstarejši in najbogatejši ligi za nagrado – poleg priznanja kolegov in novinarjev, kot top-top mož – prejme tudi cca. sedem do dvanajst odstotkov skupne kupnine, ki bi v pezetah znašala kakšne tri do štiri vagone bankovcev, skrajšano torej bajno-podmazano katapultiranje v La Ligo.

Kadrovski profiti Premier lige so v primerjavi z lani: Louis Van Gaal, Ander Herrera, Cesc Fabregas, še kdo, Alexis Sanchez, Diego Costa, še kdo? Morda Shad Forsythe. Pa saj jih je še nekaj. Najboljši angleški klubi so do pred nekaj dnevi za nakupe skupno zapravili pribljižno 650 milijonov funtov, skupnega biznisa pa je premierligaštvo od začetka prestopnega roka naredilo že za skoraj milijardo funtov. Največ do sedaj. In še. Premier ligo po televiziji spremlja (lahko) 4,7 milijard gledalcev. 80 televizijskih hiš tekme angleške nogometne elite v 212 držav.

Sezona bo napeta, negotova, naporna, nervozna. V Angliji pa vendar večina – ko se menimo o prvaku 2014-2015 – stavi na bodisi lanske prvake bodisi na Mourinhov, zdaj res njegovi pravi, eskadron. To pomeni, da se skoraj vsi pišoči in filozofirajoči nagibajo na skrajno suhoparen izplen. Od leta 1992 sta titulo uspela obraniti le dva – Manchester United nekajkrat in Chelsea enkrat.

Na hitrico. Manchester City je z nakupom Eliaquima Mangalaja dopolnil še tisto malo, kar mu je oziroma bi mu lahko manjkalo v primerjavi z ekipo, ki je slavila lani. Aguero je bil lani polovico sezone poškodovan, ne pozabimo. Klub se je z lanski naslovom, prvim, ki ga je v Angliji osvojil trener iz Južne Amerike, ustalil predvsem psihološko, vsi zaupajo Pellegriniju, ta pa je najbolj resen, stabilen, nepopustljiv med vsemi kolegi in zdaj – torej bogatejši še za lanske izkušnje – pripravljen, da zdrobi vse, kar mu bo prišlo nasproti. Zdi se, da bi ManCity stabilnost vseeno tudi letos lahko omajal nekakšen strah pred Ligo prvakov. In. Arsenal je pred tednom v finalu Community Shielda kaj že storil ManCityju – zalepil mu je trikratno čelno.

Fabregas naj bi bil tekmovalno ravno prav zafrustriran in zasebno ravno prav pomirjen, da bi lahko ob povratku v Anglijo ekplodiral. Costa spredaj bo najbrž Torresa za vso sezono spravil med match-day trenirkarje. Chelsea ima tudi sicer na vseh položajih silovito močno zasedbo. Zdaj sta si še izjemna golmana v napoto.

Arsenal ima s Sanchezom po novem kot da ves čas zdravega Walcotta. Super zvezdniške špice Wenger kot nujno konkurenco Giroudju, tako glasno napovedovano oziroma s strani navijačev zahtevano, (še) ni kupil. Glede še bolj zacementirano briljantne Arsenalove vezne vrste zdaj Angleže skrbi nova realnost za Oxlade-Chamberlaina, njihovega, kot poudarjajo, novega (še) prihodnjega reprezentančnega kapetana. Kdo je prej omenjeni Shad Frosythe? Arsenalov nov kondicijski trener. Prej je brez žoge teral reprezentanco Nemčije. Opa!

000arsenal

Manchester United je vse pripravljalne tekme zmagal. Van Gaal pa kljub temu, očitno, še ni zmagal na sestankih uprave, pograbil trezor in kupil še vsaj dva ali tri, ki jih krvavo potrebuje. Še nekoga, ki bo pametno-dinamično manevriral na sredini in nekoga za v obrambo. Ander Herrera in Luke Shaw sta bila Unitedova pravzaprav že mesece, se reče. Kje je kak svež Van Gaalov adut? Rdeča vražnost je lani zabila toliko golov, kot je imel ManCity razliko v doseženih/prejetih zadetkih! In čez poletje ostal brez treh zadnjih, ok že malo počasnejših, toda – Evra, Vidić in Ferdinand le niso ta-zadnja rja, ki jo je treba zavreči. Rooney in Van Persie morata torej ostati zdrava in vsak zabiti po 20-krat. Je tak Plan-Van-Gaal?

Kje si mooooooj Liverpoolčič! Brez Suareza ne bo šlo, itak. Adam Lallana, Emre Can, Lazar Marković, za zadnje četrtine tekem Rickie Lambert – ok. Saj nihče ne trdi, da omenjeni niso zanesljivi fuzbalerji, toda klaso Urugvajca, pa še to le sem ter tja, lahko dosegajo le v svojih sanjah. Branilec Dejan Lovren bi lahko postal velika zvezda. In seveda. Redsi se vračajo v Ligo prvakov, ki jim bo spila precej krvi. Naj se jim ne mudi. Pa saj bodo Liverpool fani razumeli, da bodo vrunska ekipa šele čez leto ali dve.

Tottenham ima zdaj za trenerja Mauricia Pochettina, kar pomeni, da bo njihov ključni igralec postal Erik Lamela, Christian Eriksen pa bo še boljši. Naj bi. Ekipo z White Hart Lanea je potrebno zbalansirati – s konstantnimi in brutalnimi elektro šoki ali le z devetimi volti na jeziku le vsake toliko? No, morda pa Argentinec res (že) pozna navodila za pravilno uporabo Spursov. Morda.

Everton bo nevaren tako kot je bil lani. Lukaku naj jih zabije še več kot lanskih 15, da se mu bo še bolj smejalo. Bojan Krkić bi se pri Stokeu najbrž moral izkazati in skupaj z Arnautovićem in ostalimi splezati vsaj na končno 7. mesto, na primer. Newcastle lahko postane, še enkrat, novo razočaranje; lahko pa tudi ne. Kaj posebej niso dokupovali, nekaj imen pa je vseeno novih in ta niso nezanimiva (Cabella, de Jong, Colback). Aston Villa je kadrovsko še naprej precejšnje uboštvo. Roy Keane je novi pomočnik Paula Lamberta. In to pomeni, da ga bo kmalu nasledil. Mar res? Villa se sicer še vedno prodaja, mislim, klub je na prodaj. Navzlic razprodaji bo Southampton pač precej boljši od Ville in to je potem na koncu že skoraj zlata sredina. Premierna sezona Ronalda Koemana kot trenerja ter vezista Dušana Tadića in vratarja Fraserja Forsterja v Premier ligi bo gotovo zanimiva. Sunderland bo še vedno dokaj šibak, a kot da njegov obstanek nikogar posebej ne skrbi. V isti kategoriji je tudi Swansea.

In že smo pri ekipah, ki bi morale že od jutri naprej trepetati za preživetje. Novinci Leicester, QPR in Burnley so statistično najbolj na udaru. Prišleki iz Championshipa izpadajo trikrat hitreje kot drugi. QPR bo vseeno ostal v ligi. Novi prvi pomočnik Harryja Redknappa je Glenn Hoddle, nekoč tudi angleški selektor. Hullu bo, če bo res priplezal v Ligo Evropa, prav kmalu lahko postalo jasno, da se je z utrujajočo euro-avanturo malenkost zafrknil. West Ham je v vsej lanski sezoni menda dosegel le 3 zadetke, ki so privedli do izenačenja – se pravi, če Hammersi zaspijo na začetku, potem res spijo. Srednja žalost jih čaka, nič drugega.

Lani je več kot polovica premierligašev zamenjala trenerje. Crystal Palace je, na veliko presenečenje, brez mesije Tonyja Pulisa, kot kaže, dejansko ostal samo dva dni pred začetkom prvenstva. V katero statistiko pravzaprav uvrstiti ta Pulisov uber-bes, ki ga je povzročilo škrtunstvo lastnika kluba? Le da osvežim spomin – Tony Pulis je maja prejel titulo Manager Of The Year! Je Premier liga norišnica ali ni? West Bromwich bo še en kanon-futr. WBA ali Palace skupaj z Leicestrom in Burnleyjem – v teh klubih bodo v glavnem bolj štale kot pa kaj drugega.

Uživajmo. 🙂