Obračun 12.kroga: Zmagovalca sta Manchester United in Leicester

Vodilna le remizirala, Manchester City nesrečno na Villa Parku, Arsenal srečno na severnolondonskem derbiju. Chelsea in Vardy po starem. Zmagovalca kroga sta tako Manchester United in Leicester.

Manchester United je le napadel in naposled mu je uspelo vknjižiti (na papirju) lepo zmago, pri čemer je bila tekma za živce njihovih navijačev pretežno do zelo naporna. Trener Luis Van Gaal ne odstopa od svojega načrta, ki je je rezultatsko konzervativen, posledično pa tak še bolj, ko razglabljamo o slogu. Taktika se gradi od zadaj. 550 minut brez prejetega zadetka je gotovo vzpodudnih. Vseeno pa so komaj trije streli v okvir nasprotnikovih vrat recept za dremež. Saido Berahino bi moral s treh metrov zabiti za izenačenje, a se je napadalec West Bromwicha ustrašil do te mere, da glave sploh ni iztegnil. Žoga se je odbila od njegove rame in zletela čez gol. Velika verjetnost je, da bi izenačenje izida – po lepem golu Jesseja Lingarda v 52. minuti – za domačine pomenilo nepremostljivo oviro. Tako pa je Juan Mata iz enajstmetrovke v zadnji minuti zapečatil kočnih: 2:0. Manchester United zmaguje po nekdanjem Chelseajevem kopitu, primerjave ali enačaji taktik Van Gaala in Mourinha (iz lanske sezone, na primer) pa so že dokaj dolgočasno primerljive. Vsekakor je bila sobotna zmaga Manchester Uniteda najprej velika glorija za Van Gaala, ki bo z ziheraškimi operacijami nadaljeval še bolj nasmejan. Še ime branilca Smallinga si trajno zapomni, pa bo! Do sedaj je Chrisa zamenjal z Michaelom že na dveh javnih nastopih.

debruyne

Blizu čudeža kot ocene je bil rezultat 0:0 na nedeljski tekmi na Villa Parku. Najlepšo priložnost je presenetljivo zapravil Kevin De Bruyne, ki si je na štirih metrih želel žogo spustiti med nogama in jo nato z desnico ali desno peto potisniti mimo Brada Guzana. Pri tem se je nerodno zapletel, saj je bila lepa podaja Jesusa Navasa odločno premočna za trik te sorte. Cityju prvikrat v sezoni ni uspelo zmagati v zaključnih minutah oz. zadeti ko je bilo to res že potrebno. Kdo je bil izrazito boljši na terenu nima smisla poudarjati. Po drugi plati pa se je videlo, da je prihod novega trenerja Remija Gardeja med igralci Aston Ville povzročil pozitiven preplah. V nasprotju z vehementnim Timom Sherwoodom je Francoz povsem miren in zbran. Očitno ekipi jasno sporoča, da naj ostane nakulirana se tako izogiba napakam ob tem pa naj pokaže še za stopnjo več borbenost. In jo je.

V Angliji je veliko govora o tem, ali je zamenjava trenerja Aston Ville smiselna. Očitki letijo predvsem na poteze generalnega direktorja kluba Toma Foxa, ki je bil nekoč šef komercialnega sektorja pri Arsenalu. Fox naj bi bil glavni krivec za skrajno konfuzno kadrovsko politiko kluba, še zlasti v zadnjem prestopnem roku. Pravijo, da Fox nekako ne šteka (angleškega fuzbala). Novi trener Garde (nekdanji igralec Arsenala) pa naj bi bil, sicer po priporočilu Arsenea Wengerja, tako le mimoidoči gasilec požara, ki najbolj slavni klub iz Birminghama ogroža že vsaj sedem let. Kot je splošno znano se lastnik Aston Ville, ameriški magnat Randy Lerner za Villo kaj dosti ne zmeni, saj jo že nekaj let skuša prodati.
Toda. Morda pa je Remi Garde z ekipo, ki bi jo po kakovosti zelo težko primerjali s premierligaškimi srednjelestvičarji, sposoben revolucije, uspešne revolucije.

Brez prisebnosti in navdiha Mesuta Ozila se Arsenal najbrž ne bi pobral na severnolondonskem derbiju, na katerem je bil Tottenham za razred boljši. Wenger po tekmi na vprašanje, če morda sešteva, koliko prvenstvenih točk mu je do sedaj že zagotovil vratar Petr Čech, ni znal odgovoriti empirično: “Te matematike še ne obračunavam”, je Alzačan smeje zelo očitno pritrjeval tej logiki. Več o tekmi – tu.

pardew

Crystal Palace je še tretjič zapored v ligi premagal Liverpool, zdaj nova v gosteh. Priložnosti, ki jih ni izkoristil Christian Benteke, so bile odločilne. Palaceova jutrišna enota je še vedno neustrašna. Zaha-Bolasie-Puncheon tečejo kot naviti. In so obrambe domačinov pošteno zadihane, grešijo. Načeloma je res abnormalno: Palace jih je od skupno zbrani 19 točk, kar 12 pridelal v gosteh! Je abnormalno, po svoje je pa najprej herojsko. Kdo se ne bi strinjal?

jackbutland

Tale statističen pol-smisel mi ne da miru: Od osmih ekip, ki so v tej sezoni naklestile Chelsea, jih je 6 na naslednji tekmi takoj po zmagi na angleškimi prvaki izgubilo!
Zdaj, a., ali je Chelsea tako zanič, da so vsi naslednji nasprotniki precej močnejši, b., po tem ko tudi ti Mourinha potegneš za tasladke, se ti kar malo več ne ljubi, saj je zadovoljstvo izjemno, c. kar koli že, pa naj bo resno ali pa tudi ne.
Chelsea bi Stoke premagal, če bi se Diegu Costi ljubilo malo več, ali pa če bi vsaj še nekdo stopil v domačinski kazenski prostor. Tisto pimplanje v radiju 20 in nekaj metrov od Jacka Butlanda je bila kot košarka brez centrov.

Ravno včeraj smo na Arsenalu spet pogovarji o tem, zakaj hudiča Mourinhu nekdo ne reče, naj se malo umiri in tako posledično umiri tudi svojo ekipo. “Mah, saj vidiš, da so vsi pri Chesleaju nervozni, z igralci vred. Vsi se bojijo Mourinha, ki si ne pusti dopovedati a ma ničesar.” In točno v tej maksimi je skrit odgovor, zakaj v kazenskem Stokea vso tekmo ni bilo nobenega v modrem dresu. Ob koncu je tja vendarle vtekel rezervist Remy Loic, ki bi se lahko zaletel v Butlanda in izsilil penal – pa se ni – in ga ni. Kdo ve, je ga je Mourinho za pošteno gesto pohvalil, ali pa ga bo kazensko odprodal že 1.1.2016? Jose Mourinho, ki je na petkovi pressici prvič letos kar dvakrat omenil svoje igralce, pred tem je od avgusta govoril le v ednini (imam prav, torej sem; jaz sem prvak Anglije; sem naredil to in to; ne bom odstopil, saj so me sodniki spet oškodovali ipd.), očitno še ne bo odžagan. Po zadnjih tračarski nabijanjih, naj bi bil trener madridskega Atletica z Diego Simeone od junija že novi strateg bluesa.

Swansea je v Norwichu pokazal premalo in izgubil. Domačini so bili bolj za stvar in končno zajezili štiri zaporedne poraze. Tekma je bila bolj slaba kot pa kaj drugega. Najbolj zanimivo pa je, da so imeli gostje 76-odstotno posest žoge, na vrata Norwicha pa niso brcnili niti ene. Garry Monk naj bi bil na robu odstrela.

Newcastle je v Bournemouthu zmagal srečno. Res pa je, da če bi domačini ustvarili več priložnosti, točk gostom ne bi prepustili. Igralec tekme je bil gostujoči golman Rob Elliot.

Southampton je bil občutno boljši od domačega Sunderlanda. Zmago pa mu je vseeno prinesla šele enajstmetrovka.
Zelo lepa tekma je bila tista med West Hamom in Evertonom. Remi je bil pravičen. Trener domačih Slaven Bilić je bil z igro njegovih zelo zadovoljen, kar bi marsikoga lahko malce presenetilo. V resnici je Bilić ciljal na cool-factor, ki ga so si ga Hammersi povrnili po minulo tedenski šlamastiki v Watfordu. V bistvu mu dam prav. Na tekmi se je težje poškodoval Dimitri Payet, najboljši posameznik pri West Hamu, ki bo odsoten tri mesece.

heurelhogomes

Heurelho Gomes, nekdanji golman PSV-ja in Tottenhama, znan po genialnih obrambah in tudi po famoznih zaštrikih, je v Leicesteru uprizoril obe vrsti veščin. Prvi gol za domačine je bil kompletno njegov, nato pa je domače letalce do zmage pripeljal Jamie Vardy, ki je zadel iz penala. Gomes je Vardyja pred tem s prekrškom spravil v salto in na hrbet. Brazilec je zato dobil le rumeni karton. Raiyad Mahrez je kazenski šut v izvedbo bratsko predal Vardyju, ki je tako zabil na devetih zaporednih tekmah. Če bo še na naslednji, ko Leicester igra v gosteh pri Newcastleu, bo izenačil rekord Ruuda Van Nistelrooya iz dveh povezanih sezon 2002-2003 in 2003-2004. Go Vardy!

jamievardy

– – – – –