Obračun 37.kroga: Lahko bi bilo že vse jasno, ampak ne

Premierligaštvo nas je potegnilo še enkrat. Mogoče nas ni potegnilo za nos, zagotovo pa nas ratoborno vleče k spremljanju predzadnjih ali zoastalih medtedenskih štirih, prav enako pa k nedeljskim prav zadnjih desetih tekem v tej sezoni.
Tottenham še ni defi nad Arsenalom, Arsenal je defi v Ligi prvakov, Manchester City in njegova Liga prvakov sta defi odvisna od Manchester Uniteda, ta pa je vse skupaj lahko zakocka že v torek na zadnji-ever Upton-parkovski.

Veliki derbi kroga je bil hecen. Zelo inenziven, a še bolj hektičen. Manchester City je v prvi četrtini božjastno navalil na Arsenalova vrata. Fernandinho je bil izjemen. Če bi City tako igral vso sezono, Leicesterjeve pravljice ne bi bilo, morda ne bi bilo tudi dveh Mardidčanov v finalu Lige pravakov.

Arsenal se je trudil, predvsem pa je pamentno odgovarjal in naposled izenačil še drugič – tako kot pred mesecema na White Hart Laneu ali pa doma proti Leicesterju, tako kot na številnih letošnjih težkih tekmah nenazadnje. Tudi za Arsenal velja, da je, tako kot Manchester City, bluzil in brcal odsotno v obračunih proti šibkejšimi. Pa saj je podoben, tj. čudaški način tekmovanja skozi celo sezono ubiral tudi Mancherster United, Chelsea pa sploh.

Ob tem se lahko spomnimo prvi osmih krogov v tej iztekajoči se sezoni. Okrobra je kazalo, da bo ManCity brez milosti opravil z vsemi. Za Pellegrinija je nato – to je bilo dober mesec po podpisu akeksa k zaposlitveni pogodb za še eno leto, torej do 2017 – marsikaj stemnilo, januarja pa, ko je Pep Guardiola priznal, kam se seli, pa dokončno. Statistika do nazorno potruje.

Zakaj je Manchester City dopustil kaj takega, mislim, to z Guardila is coming? Zato, da bi v minulih treh mesecih privabil najboljše okrepitve, te pa bi potem skupaj z najboljšim trenerjem v sodobni nogometni zgodovini, dokončno prevladali, dokončno zavladali komur koli že. Toda zdaj smo le še pol koraka od točke, da bodo agenti svoje kliente spraševali: “Ali želiš igrati pod Guardiolo, ali želiš igrati v Ligi prvakov. Pellegrini je zavozil tako zelo, da oboje naenkrat ni možno, lahko pa da bo prav enako veljalo tudi še za sezono 2017-18?”
Dediščina Manuela Pellegrinija naj ne bi bila ocenjevana tako strogo. Ligaški naslov je – kot edini Južnoameričan med trenerji – dosegel, pokalna tudi, z arabsko nafto najbolj podmazan klub v Angliji je na splošno v dobri kondiciji, z novo akademijo in povečanjem števila zicov na Etihadu. Načeloma res. A če mu ne bo uspel še zadnji manever, bo Čilenec tam, kjer je vedno bil. Blizu, a še vedno daleč (v senci največjih).

Vse je odvisno od izida torkovega obračuna med West Hamom in Manchester Unitedom, ponovim še stoprvič. West Ham je s skrajno neodgovornim pristopom v soboto doma izgubil proti Swansea Cityju. Več o tej tekmi – tu.

Če želijo vtis popraviti, morajo Hammerji sesuti United. Ta bo težka, zelo težka. V FA pokalu je na vzhodu Londona zmagal United. Če se kaj takega ponovi, bo Manchester City praktično že izpadel iz kandidature za uvrstitev v Ligo prvakov, West Ham pa bo dokončno ob morebitno vozovnico za Ligo Evropa, od svojega stadiona pa se bo poslovil nečastno.

Če pa se Kovači in Rdeči vragi razidejo z remijem, imajo prvi v zadnjem krogu (igrajo v gosteh proti Stoke Cityju) še možnosti za eurotripe 2016-17, drugi pa imajo te iste tripe – mislim na Ligo Evropa, seveda – zagotovljene, pa naj pokalno finale na Wembleyju (21.maja) proti Crystal Palaceu dobijo ali pa tudi ne. V tem primeru se bodo tisti agentski vprašalnik glasil: “Hočeš pod Mourinha ali hočeš v Ligo prvakov. Van Gaal je zavozil tako, da oboje skupaj – že zdavnaj no go!

Če je mlad fuzbalski superzvezdnik (ali pa njegov foter) vsaj malo poslovneža, jasno, v razmislek lahko pridrvi tudi manchesterska-križna alternativa: “Plačali bi oboji, najbrž pa šekji hitreje in raje še kak milijon več od kavbojev”. Manchester United na zadnji prvenstveni dan doma gosti Bournemouth.

etihad

Nazaj k Arsenalu. Ta je tričetrtinsko spet razočaral, vseeno pa pridelal, kar je – za pragmatike tipa Wenger – najbolj pomembno: honorar za nastop v Ligi prvakov. Na koncu višje ali nižje od osovraženega soseda Tottenhama ni vprašanje za finančnike, pač pa romantične zgodovinarje, si misli Wenger in sezono spet oceni kot uspešno.

Arsenal nekako zna stopiti skupaj in stvari za silo urediti in nekako zlesti skozi, zna pa tudi stopiti nerodno, tako da je zdaj za nastop na EURO 2016 spet vprašljiv Danny Welbeck. Slednja je sicer nesramna in cinična. Močno upam, da s prvim angleškim centerforom ni kaj hujšega. Če je, bosta – v sanjah – Evropo na kolena na francoskem gruntu pač spravila Harry Kane in Jamie Vardy sama.

Tudi Tottenham je proti Southamptonu nepričakovano pljunil v lastno skledo. Če se mu kaj takega pripeti tudi v nedeljo na St.James’ Parku, bo potrebno glagol iz prejšnjega stavka popraviti – iz pljuniti v pokozlati.
Res je, da mora za ohranitev 2.mesta Tottenham tam gori le remizirati, še bolj pa je res, da bo v sredo Sunderland doma nabil Everton in si tako priigral dovoljšnjo prednost, da ga nato Benitezove srake ne bodo več dosegle. Toda tudi proti že izpadlemu Newcastleu bi se Spursi lahko v gate, odnosno v plenice. V bistvu je imel včeraj Pochettino – po najinem priložnostnem chatu vas vse prav lepo pozdravlja, kul dečko je, res – prav, ko je rekel, da bo treba ekipo Spursov v prihodnji sezoni malo pričvrstiti. Dokupiti namerava dva, tri nove igralce, ki bodo delno tudi vodje, še prej pa bodo mladi & blazni. S tem je priznal, da pravih zamenjav za ta vikend kaznovani vezni dvojec Alli-Dembele nima. Hkrati pa se je izdal s tisto klasično starševsko, “saj je prav, da jo je mulc dobil po prstih, bo vsaj vedel kako-pa-kaj za naslednjič”. Novinci pri Tottenhamu bodo še kako koristni za Ligo prvakov. Agenti bi svojim klientom lahko predlagali tudi: “Pojdi v Tottenham, Pochettino je super, tako kot vsak tvoj vrstnik ali mlajši od 24 let, je pod njim napredoval, evropska elita je zagotovljena, če se izkažeš pri njih, te bom leta 2018 že ponujal Realu”.
Anyway, več o tekmi na White Hart Laneu – tu.

Chelsea je v soboto vodil, a na koncu izgubil v Sunderlandu. Tam je izgubil nazadnje, ko ga je še vodil – guess who? – Claudio Ranieri. Zmagovalnega za 3:2 je v slogu zabil Jermaine Defoe. To je bil že njegov 18 gol v tej sezoni (15-ti v PL). Drugi najboljši strelec med njegovimi soigralci jih je dal 13 manj! Mega gol je za 1:1 zavolejal tudi Tunizijec Wahbi Khazri.

terry

V drugi rumeni in posledično izključitev se je na tej tekmi – minuto pred koncem – najbrž nalašč z nogo naprej zabrisal John Terry. Moj kapetan, za vedno ti gre: svaka čast. Toda ta patetika, ki jo zganjajo še-pol-ure-fuzbala pa penzionisti, mi gre rahlo na živce. Ok, Terry za Chelsea ne bo več nastopil, 703 tekme in over-and-out. Vsi, ki branijo Terryja – kaj pa pol, če odhaja – obenem kokodakajo, da Chelsea v prvo ekipo noče delegirati svojih uspešnih mladincev. Pri čemer je bilo že pred tremi leti na-in-pod Bridgeom razglašeno, da če si starejši od 30, potem nijet podaljšanju delovnega razmerja! In so šli, tako Lampard kot tudi Ash Cole, in šel bo še marsikdo. Razen, če nisi Romanov osebni prišepetovalec a la Bane Ivanović. V tečaj ruščine in v boj za vsako žogo (za vsako zdravnico tudi če ne), in bo.
Chelsea je v tej sezoni prejel že 51 golov. Vsi tam zadaj so zanič, vsi. Amico Bonucci in John Stones morata biti dokupljena, ob tem – naj se res zgodi -, da bo Kurt Zouma tudi po poškodbi enako kakovosten borec kot je bil prej.

Prvaški žur na King Powerju je bil res power. Vsem v Leicesterju je jasno, da se kaj takega ne more ponoviti. Je pa še kako dobro in koristno in pozitivno, da je Leicester prvak. Kot omenjam že zgoraj, se vsi veliki ali pa najmočnejši klubi sami sebi zdijo podobni najbolj butastim ovcam. In to je najbolj dragoceno oglje, ki bo podžgalo žar z oznako Premier liga 2016-17.
Vardy bi lahko ruknil hat-trick, pa je zadnji penal nabil čez gol – qua pa pol!? Everton je bil mlačen. Nič ni z njimi. Martinez bo zelo verjetno razrešen.

Edini, ki bo vmešan v sedmerec za naslov prihodnjega maja in se sam sebi ta trenutek ne smili po ovčje, je Liverpool.
Klopp je napravil biznis, pa čeprav sploh še ni kupčeval. Liverpool ne bo imel slabe sezone, pa četudi v baselskem finalu Lige Evropa proti Sevilli počepne. Point je v tem, da je Anfiled s prihodom Nemca prerojen. Jurgen žuga s pestjo, mulci laufajo in kombinirajo, da je veselje. Občasno so še malček cagavi, a to se bo uredilo takoj po tem, ko bo Klopp v ekipo zvabil še kako novo ninđo. Navijači so veseli – to je deviza za prihodnost, to! Dokončna sklenitev miru s Sturridgem in rešitev dileme tipa Benteke sta junijski prioriteti klubskega tajništva.
Saj res. Watford je bil boljši, a je na Anfiledu v nedeljo izgubil z 2:0. Ighalo je zgrešil tri, štiri čiste. Se zgodi.

Ponovim. Prihodnja sezona bo bomba. Premierligaši bodo v naslednji tednih tistih 30 milijonov funtov, kar je skoraj 50 milijonov evrov vrgli praktično za vsakim, ki ima nogi pribljižno enako dolgi. Nato pa: Gardiola bo grizel Wengerja, Mourinho Ranierija, Klopp Pochettina, Conte, če koga od teh slučajno ne bo blizu, sebe in tako naprej. Štirje od teh bodo ob letu osorej veseli, eden še posebej, trem pa bo nad šiltom bejzbol kapce pisalo – luzer. Res, da bo edeno d teh treh osmoljencev Ranieri, a ta bo spet pozival k sanjarjenju, na koncu pa bo edini manager, ki bo prostovoljno popokal kufre in gremo za vedno nazaj k mami v Rim.

Med ostalim iz minulega 37.krogu pa še. Bournemouth je komično remiziral z West Bromom. Tik pred odmorom bi moral West Brom voditi že z 0:2, a je Craig Gardner zapravil elfer. Artur Boruc je strel odbil v prečnik, drug Gardnerjev poskus, ta že dodatno preusmerjen, pa je Poljak zaustavil z novo akrobacijo.
Akcijo pred prvim golom Salomona Rondona je zrežiral 17-letni Jonathan Leko, ki je v ligi debitiral prejšnji teden. Ta mali-veliki, rojen sicer v Kongu, je bodoča velika angleška fuzbalska zvezda.

Norwich City proti ManUnited ni znal zadeti, kar ni nič nenavadnega. DeGea je eno sceno spt rešil čudežno, kakopak. United je igral pretežno slabo, ob 76% posesti je dvakrat pa le zmogel brcniti proti nasprotnikovemu golu, uau. Sta pa Rooney in Mata vseeno zmogla kaznovati Bassongovo napako pri oceni globinske podaje.

Newcastle je imel na Villa Parku nekaj zglednih priložnosti, toda Colback in Mitrović sta bila netočna. Aston Villa je po enajstih zaporednih poraznih končno vknjižila, najbrž, zadnjo PL piko. Če ne sesuješ Aston Ville, nimaš v prvi angleški ligi kaj iskati. Pa saj Benitez to ve že od prej. Nemesto Newcastlea s severo vzhoda v Premier ligo po sedmih letih ponovno vstopa Middlesborough. Bravo Karanka!

Crystal Palace je z dvema goloma Dwaynea Gaylea porazil Stoke City, ki je preko Charlieja Adama – podal mu je Marko Arnautović – povedel prvi. Zmagovalni gol je bil dosežen s prostega strela, pri katerem je neopravičljivo pocarsko posredoval gostujoči golman Haugaard.

V torek se oglašam z West Ham vs Manchester United, v sredo sem pred tv-jem in gledam Sunderland vs Everton, v četrtek imam z FWA gala večerjo in ves protokol, ki sodi zraven – upamo, da se bo na šampanjček ali dva mimo oglasil tudi Jamie Vardy -, v soboto se priporočam za kak ilegalen link do ogleda tekmem Olimpije in Maribora – da končno preverim, kaj dogaja doma, v nedeljo pa grem na Stamford Bridge po selfie s Claudijem, in še po enega z Guusom. Na koncu bo edini available Terry, itak.

vardy

– – – – – – – –